22Avgust2017

 Facebook ČKZ Switch to EnglishSwitch to Slovenian language

Nahajate se: Domov | Arhiv | Številka 262 – Zelene politike / Begunci, dobrodošli

Arhiv številk Časopisa za kritiko znanosti

Številka 262 – Zelene politike / Begunci, dobrodošli

Številka 262 – Zelene politike / Begunci, dobrodošli

ČKZ Št. 262 – (4/4 2015) 

 

Zelene politike

Danijela Tamše in Simona Zavratnik (str. 7-9)

Download PDF

Uvodnik: K mnogoterim zelenim politikam

 

Drago Kos (str. 13-37)

Download PDF

Esej o »praelementih« za obnovo okoljskih refleksij

 

V članku razpravljamo o belih lisah v poznavanju zgodovinskega razvoja družbene konstrukcije raz­merij med naravo in kulturo. Posledica je šibko, antropocentrično »ukrivljeno« razumevanje temelj­nih zgodovinskih faz odnosa do narave. Te privzete predstave vplivajo tudi na sodobne različice okoljske refleksivnosti in posledično na ne/učinkovitost reševanja današnjih okoljskih dilem in pro­blemov. To je seveda izjemno obsežna in kompleksna tema, zato je esejistični in selektivni pristop neizogiben. Namen članka ni ponujanje novih celovitejših resnic, temveč spodbujanje razprave in dialoga o alternativnih interpretacijah, ki so bile in so tudi še danes večinoma marginalizirane. Te­meljni cilj je opozoriti, da bi revitalizacija razprav o temeljnih konstitutivnih elementih odnosa do narave omogočila tudi revitalizacijo okoljskih refleksij in s tem morda revitalizacijo sodobnih okolj­skih teorij in gibanj.

Ključne besede: družbena konstrukcija narave, udomačevanje narave, prisvajanje narave, neolit­ska agrarna revolucija, industrijska revolucija

Drago Kos je predavatelj na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.)

 

 

Simona Zavratnik (str. 38-54)

Download PDF

Okoljske spremembe in migracije: trasiranje diskusije o ekoloških pregnancih

 

V besedilu obravnavam vprašanje okoljskih sprememb in posledično spremenjenih vzorcev mobil­nosti oziroma migracij ljudi zaradi okoljskih dejavnikov. Poudarek je na trasiranju ključnih diskusij o okoljskih beguncih/okoljskih migrantih v znanstveni produkciji; te zaznamuje dvotirna razprava v akademskem področju, razlike med zagovorniki in kritiki hipoteze o okoljskih beguncih/okoljskih migrantih pa izvirajo iz disciplinarnega domicila analitikov. Predvsem začetki diskusije so potekali v okviru polarizirane relacije med okoljsko in migracijsko analizo oziroma »katastrofičnimi in skep­tičnimi scenariji«. Kljub nespornosti izhodišča, da okoljske spremembe (so)vplivajo na migracije, pa se kaže v izhodišču odreči poenostavljenim razlagam vzročnosti in tudi okoljske migracije umestiti v kontekst kompleksnosti in večdimenzionalnosti migracijskih procesov, kar je izhodišče, ki mu sle­dim v besedilu. Za ekološke pregnance se zdi, da ti »nekako so«, a so ujeti med teoretske nedoreče­nosti, ki puščajo področje njihove zaščite prazno, in okoljske spremembe, ki se dogajajo v njihovih lokalnih življenjskih prostorih.

Ključne besede: okoljski begunci, okoljski migranti, okoljske spremembe, konceptualne dileme, ekologija in migracije

Simona Zavratnik je raziskovalka na Centru za prostorsko sociologijo na Fakulteti za družbene vede, Univerza v Ljubljani. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.)

 

 

Tomislav Tkalec in Andrej A. Lukšič  (str. 55-72)

Download PDF

Energetska tranzicija in ovire zanjo

 

Energetska tranzicija je koncept, ki izhaja iz nuje reševanja okoljskih problemov in konfliktov v elektroenergetskem sektorju. Izhaja iz okoljske tradicije ter zagovarja prehod od okoljsko in druž­beno spornih virov energije k obnovljivim virom, kar obenem pomeni tudi prehod od velikih centra­liziranih proizvodnih enot (večinoma temelječih na fosilni in jedrski energiji) k manjšim, razpršenim proizvodnim enotam. Ta proces decentralizacije inherentno privede do demokratizacije sektorja, saj velika energetska podjetja izgubljajo svojo moč in pozicijo v energetski politični areni, kjer zač­ne nastajati množica manjših akterjev. Pri vpeljevanju koncepta in nujnih sprememb v proizvodni strukturi elektroenergetskega sektorja nastajajo ovire: od ekonomike, prisotnosti stare energetske paradigme, odvisnosti od poti (path-dependence), inercije elektroenergetskega sistema, razmerij moči med akterji in institucionalne ukalupljenosti, pa vse do percepcije in vrednot dominantnih akterjev. Vse ovire se odražajo v energetski politični areni, v kateri dominirajo predvsem velika ener­getska podjetja, ki si sprememb ne želijo. Zahteve po spremembah prihajajo od nedominantnih akterjev. Zato bi morali odločevalci prepoznati vlogo civilnodružbenih in drugih, na rob arene po­tisnjenih, akterjev, ki lahko odločevalskim procesom dodajo novo kakovost. Da bi bilo to mogoče, je treba najprej odpreti areno in spremeniti njeno institucionalno strukturo.

Ključne besede: energetska tranzicija, energetska politična arena, javnopolitični akterji, ovire za spremembe, obnovljivi viri energije, decentralizacija

Tomislav Tkalec je doktorski študent v sklopu programa Varstva okolja na Univerzi v Ljubljani. Zaposlen je v Focusu, društvu za sonaravni razvoj. Dela na področju energetskih in okoljskih politik ter projektov. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.)

Andrej A. Lukšič je izredni profesor na Fakulteti za družbene vede, Katedra za teoretsko analitsko polito­logijo. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.)

 

Katja Cankar (str. 73-88)

Download PDF

Demokratizacija kmetijskih politik in trajnostna lokalna samooskrba

 

 

Avtorica obravnava razhajanja med cilji slovenske kmetijske politike in dejanskim stanjem na podro­čju trajnostne lokalne samooskrbe. Pri tem s pomočjo vpogleda v realnost kmetov skuša osvetliti nerazumevanje, ki se kaže med njimi in državo. Delovanje kmetov vidi povezano tako s sistemskimi pogoji kot z njihovimi imaginariji: vrednotami, predstavami, pričakovanji in prepričanji o sebi, o kmetovanju in o delovanju države. Zato razpravo iz vsebine kmetijskih politik prestavi na raven teh pogojev in odkriva blokade, ki ovirajo učinkovito delovanje kmetov. Kmetje namreč pričakujejo, da jim bo država omogočala preživetje, hkrati pa ugotavljajo, da je oddaljena od njihovih realnih pro­blemov in da sami na oblikovanje politike nimajo nikakršnega vpliva. Z vidika ministrstva je stanje drugačno: na voljo so številni ukrepi, vendar se kmetje nanje ne odzivajo. Avtorica skuša v članku osmisliti obstoječe nerazumevanje in pokazati, da je treba za učinkovito kmetijsko politiko najprej začeti odstranjevati tako mentalne kot sistemske ovire. Za to pa je potrebna demokratizacija, ki bo omogočala sistemsko vključevanje izključenih akterjev, pogovore pa je treba iz vsebine kmetijskih politik prestaviti na raven, kjer se bodo soočala mnenja o sistemskih možnostih vstopanja v kmetij­sko politiko in kar je še pomembnejše, kjer se bodo soočale predstave, prepričanja in pričakovanja akterjev.

 

Ključne besede: kmetijska politika, trajnostna samooskrba, demokratizacija, sistemski pogoji, ima­ginarij, delovanje

Katja Cankar, politologinja in doktorska študentka varstva okolja na Univerzi v Ljubljani. (cankar.katja@ gmail.com)

 

 

Aktivisti Eko kroga (str. 93-107)

Download PDF

Bajka o tem, kako je znanost Zasavčanom zagotavljala zdravju varno bivanje znotraj (in zunaj) mejnih vrednosti

 

Prispevek opisuje zlorabo pojma mejne vrednosti izpustov snovi v zrak skozi primer načrtovanega sežiga odpadkov v Zasavju, žalostno vlogo, ki jo je v obstoječem in načrtovanem dodatnem onesna­ževanju odigrala znanost, in dolgoletni apatiji državnih institucij, ustanovljenih in plačanih zato, da bi ljudem zagotavljale zdravo bivanje.

Ključne besede: Eko krog, Zasavje, mejne vrednosti, emisije, odpadki, Lafarge Cement, državne ustanove

Eko krog je okoljska pobuda, ki se že leta bojuje za ustavitev onesnaženja in zastrupljanja zasavskih dolin. Več informacij je dostopnih na spletni strani www.ekokrog.org.

 

 

Danijela Tamše in Andrej Kurnik (str. 108-115)

Download PDF

Kaj se dogaja na Petišovskih poljih?

 

Prispevek je redigiran pogovor z aktivistom pobude »Ustavimo fracking v Sloveniji«. Pobuda se bori proti začetku izvajanja sporne metode pridobivanja zemeljskega plina, imenovanega hidravlično lomljenje oziroma fracking. Aktivist je v pogovoru opisal dogajanje na petišovskih poljih, z njim pa smo se pogovarjali tudi o uradnih postopkih v zvezi s pridobivanjem okoljevarstvenih dovoljenj in o vpletenih igralcih. Prispevek vsebuje tudi pojasnilo, kaj fracking je.

Ključne besede: fracking, Petišovci, zemeljski plin, okoljevarstvena dovoljenja

Danijela Tamše je doktorska študentka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, aktivistka in članica uredništva Časopisa za kritiko znanosti. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.)

Andrej Kurnik je docent na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, aktivist in član uredništva Časopisa za kritiko znanosti. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.)

 

 

Tomislav Tkalec (str. 116-134)

Download PDF

Problematika rudarjenja urana. Primeri iz Namibije, Nigra, Brazilije in Bolgarije

 

Besedilo se kot dosje osredinja na problematiko rudarjenjem urana. V prvem delu obravnava neka­tere splošne probleme in dileme, ki so povezani s proizvodnjo nuklearne energije in njenih vplivov na okolje; v drugem pa so predstavljeni primeri rudarjenja urana v Namibiji, Nigru, Braziliji in Bolga­riji. Dosje v celoti temelji na poročilih in dokumentih mednarodnega projekta EJOLT. Večino raziskav in študij, omenjenih v članku, je izvedla francoska organizacija CRIIRAD, ki je sodelovala pri EJOLT-u.

Ključne besede: uran, rudarjenje, radioaktivnost, okoljski konflikti, zdravje, voda

Tomislav Tkalec je doktorski študent v sklopu programa Varstvo okolja na Univerzi v Ljubljani. Zaposlen v Focusu, društvu za sonaravni razvoj. Dela na področju energetskih in okoljskih politik ter projektov. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.)

 

Mojca Puncer (str. 135-147)

Download PDF

Umetniške raziskave urbanega življenja in nove prostorske ekologije

 

Prispevek obravnava ekološke potenciale participativnih umetniških praks v kontekstu vsakdanje­ga urbanega življenja. Avtorica razišče doseg umetnosti v njenih prizadevanjih za pripoznavanje novih načinov ustvarjanja, mišljenja in delovanja ter uporabe urbanega javnega prostora z vidika povezljivosti v skupnost. Tako naravnano umetniško delovanje lahko produktivno povežemo s kon­ceptom novih prostorskih ekologij. Pri tem ne gre samo za določene okoljske iniciative, za katere si še posebej prizadevajo posamezni umetniki (za študijski primer smo v prispevku uporabili aktu­alne prakse ustvarjalcev iz kroga Društva likovnih umetnikov Celje – DLUC), marveč za pojmovanje ekologije v bistveno širšem pomenu, ki zadeva odnos ljudi do urbanega prostora kot bivanjskega prostora, kraja prebivanja oziroma domovanja. Da bi urbani prostor lahko ponudil optimalne raz­mere za domovanje, bi morali njegovi prebivalci razmišljati in delovati trajnostno, si prizadevati za dinamično ravnovesje in sožitje, vztrajno razvijati etiko porabe ter svojevrstno ekologijo uma in telesa v prostoru, ki je v resnici čedalje bolj omejen. Zato je treba v abstraktnem, kapitalistično od­tujenem urbanem prostoru razpirati medprostore oziroma iznajti nove prostore, ki bodo utemeljeni v stvarnosti in utopični obenem. Prebivalci mesta ustvarjajo svoje lastne prostorske fikcije, izumljajo ekološke bivanjske rešitve, pletejo mrežo inventivnih, mobilnih, mestoma tudi nemogočih povezav. Prispevek čezdisciplinarne, raziskovalne, participativne, aktivistično in okoljsko naravnane umetno­sti, kakršno prakticirajo umetniki iz kroga DLUC-a, ki se s sebi lastnimi sredstvi zavzemajo za večjo odprtost urbanega javnega prostora, tako mentalno kot fizično, pri tem ni zanemarljiv in ga tudi na slovenskem umetnostnem prizorišču ni mogoče spregledati.

Ključne besede: urbani prostor, skupnost, ekologija, sodobna umetnost, umetniška raziskava, Dru­štvo likovnih umetnikov Celje (DLUC)

Dr. Mojca Puncer je docentka za filozofijo na Univerzi v Mariboru. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.)

 

 

Lidija Živčič (str. 151-168)

Download PDF

Odgovor na družbene, ekonomske in okoljske meje rasti: predstavitev koncepta odrast (degrowth) ter njegova raba v praksi

 

Čeprav se koncept odrast (degrowth) v svetovni znanstveni skupnosti razvija že nekaj desetletij, v Sloveniji še ni prisoten v znanstvenem diskurzu. Namen članka je kratek uvod v koncept trajnostne odrasti, se opredeljuje kot krčenje proizvodnje in potrošnje, ki poveča blaginjo človeka in izboljša ekološke razmere ter enakost na planetu. Poziva k prihodnosti, v kateri družbe živijo v okviru okolj­skih zmožnosti, z odprtimi lokalnimi gospodarstvi in bolj enakopravno porazdeljenimi bogastvi v okviru novih oblik demokratičnih institucij (Research and degrowth, 2015). Gre za večplasten druž­beno-politični projekt, ki želi mobilizirati podporo za spremembo smeri razvoja. Na makroravni gre za spremembo gospodarstva in političnih institucij, na mikroravni pa za spremembo osebnih vrednot in želja. Prihodek in materialno udobje se bosta v okviru trajnostne odrasti pri mnogih zmanjšala, vendar je cilj, da tega ne doživimo kot izgubo blaginje (Kallis, 2011). Kot uvod v temo odrast članek orisuje okoljske, družbene in ekonomske meje rasti, na kratko povzema različne opre­delitve koncepta odrast, predstavi grob okvir za udejanjanje odrasti v praksi ter razpravlja o mož­nostih, da se koncept odrast postavi v realnost današnjega kompleksnega sveta. Članek v glavnem povzema ključna dela iz obstoječe literature na temo trajnostne odrasti.

Ključne besede: odrast, trajnostna in netrajnostna odrast, družbeni metabolizem, odrast v praksi, vizija

Lidija Živčič dela kot strokovna vodja v Focusu, društvu za sonaraven razvoj v Ljubljani. Teme, ki jih obravnava, so: trajnostni razvoj, podnebje, energija, promet, potrošnja, aktivno državljanstvo in odrast. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.)

 

 

Klemen Ploštajner, Rok Ramšak in Nina Vombergar (str. 169-180)

Download PDF

Kolo kot orodje ekološke emancipacije

 

Trajnostni razvoj in ekološka politika sta vse prevečkrat orodje krepitve odtujenih državnih meha­nizmov ali pa poskus iskanja novih tržnih niš za akumulacijo kapitala. Prek kolesa kot orodja eman­cipatorne politike želimo ponuditi kritiko tehnokratskih vizij trajnostnega razvoja in poskušati misliti o politični ekologiji kot o načinih gradnje skupnosti. V maniri socialne ekologije se bomo posvetili predvsem kolesu kot avtonomnemu tipu mobilnosti, ki spodbuja gradnjo bolj ekološke, predvsem pa k skupnosti in uporabnikom usmerjene mestne krajine. Kolo spodbuja zgoščanje mestne ure­ditve in racionalno izrabo prostora, sili v heterogeno urbanistično zasnovo, kar povečuje mešanje raznolikih praks in potreb, osvobaja javne prostore, ki so trenutno podrejene parkiriščem in cestni infrastrukturi, krepi pravice in moč uporabnikov prostora, njihovo avtonomnost in spontanost, saj omogoča razvoj ulic kot odprtih javnih prostorov in ne kanalov za čim hitrejše premikanje. Mesto, ki je trenutno podrejeno ekološki in socialni devastaciji zaradi poudarka na avtomobiličnosti, tako z rabo kolesa postane prostor gradnje bolj socialne, avtonomne in ekološke skupnosti.

Ključne besede: kolesarjenje, skupnost, urbanizem, politična ekologija, socialna ekologija

Klemen Ploštajner je podiplomski študent sociologije na Fakulteti za družbene vede, Univerza v Ljubljani. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.)

Rok Ramšak je dodiplomski študent sociologije na Fakulteti za družbene vede, Univerza v Ljubljani. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.)

Nina Vombergar je podiplomska študentka sociologije na Fakulteti za družbene vede, Univerza v Ljubljani. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.)

 

 

Nikolai Jeffs in Maša Tihel (str. 181-194)

Download PDF

Milijon podnebnih služb ali 528 megaton toplogrednih plinov? Intervju z Jonathanom Nealom in Nancy Lindisfarne

 

Intervju naslavlja eno pomembnejših okoljevarstvenih in političnih pobud v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske – kampanjo Milijon podnebnih služb. Predstavljen je obsežen pro­gram sprememb, ki je bil pripravljen v sklopu te kampanje, in številna politična in socialno-eko­nomska področja, ki jih zadevajo podnebne spremembe in na katere vplivajo ter tako neposredno spreminjajo človekovo življenje. Sogovornika razkrijeta, kako same ovire pri reševanju problematike onesnaževanja izvorno izhajajo iz naše realnosti – kapitalistične ureditve gospodarstva in družbe –, ter poudarita dejstvo, da gre v teh primerih navadno za interes fosilnogorivnih elit, in z njimi povezanih dobičkov. Vse to pa pomeni, da bo za dosego dejanskih sprememb pri ravnanju z našim planetom potrebna radikalna družbena preobrazba.

Ključne besede: onesnaževanje, obnovljivi viri energije, sistemske rešitve, politični interesi, revolucija

Nikolai Jeffs poučuje na Fakulteti za Humanistične študije Univerze na Primorskem, Koper-Capodistria. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.)

Maša Tihel je podiplomska študentka prevajalskega programa na Fakulteti za humanistične študije Uni­verze na Primorskem. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.)

 

 

Begunci, dobrodošli

 

Nina Kozinc (str. 199-203)

Download PDF

Uvodnik: Moč nemočnih

 

Étienne Balibar (str. 207-215)

Download PDF

Evropa in begunci: demografska širitev

 

Hannah Arendt (str. 216-224)

Download PDF

Mi begunci

 

 

 

Andrej Kurnik (str. 225-240)

Download PDF

»Hvala, ker odpirate Evropo«

 

 

Na podlagi izkušenj na balkanski begunski in migrantski poti avtor besedila identificira nekatera teoretična vprašanja, ki se odpirajo v tako imenovani begunski krizi in predlaga nekatera konceptu­alna orodja za analizo in delovanje. Trk begunskega in migrantskega gibanja ter evropskega mejne­ga in migracijskega režima poudari pomen stanja izjeme v sodobnih oblikah vladanja, redefinicijo rasizma v povezavi s hierarhijami, ki so značilne za sodobni kapitalizem, neustreznost objektivi­stičnega pogleda na migracije in nujnost razumevanja begunske in migrantske subjektivitete ter novih oblik političnega delovanja na meji, ki so potopljene v afektivno in zmožne tvorjenja skupnega onkraj rigidnih identitet.

Ključne besede: Avtonomija migracij, rasizem centra in periferije, evropski mejni režim, stanje iz­jeme, politične strasti

Andrej Kurnik je docent na Oddelku za politologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.)

 

 

Nina Kozinc (str. 245-249)

Download PDF

Dehumanizacija za rezalno žico: Uvod

 

Ko so septembra in nato množičneje oktobra v Slovenijo prihajali begunci, so na terenu spremljali razmere in z begunci delali samoorganizirani posamezniki in skupine. O razmerah na terenu so pisali poročila. Ta razkrivajo, da je Republika Slovenija drugače obravnavala begunce, kot je poro­čala večina medijev. Objavljamo osemindvajset poročil kot dokumentarno gradivo za morebitne poznejše analize.

Ključne besede: begunci, nadzorovanje, ograja, rasizem

 

 

Poročila z mej in begunskih taborišč

Download PDF

 

 

 

 

Prenesite celotno številko tukaj:

Prenesi PDF / Download PDF

Zrcalo/Mirror 1

Prenesi PDF / Download PDF (Mirror)

 

 

Zrcalo/Mirror 2

Prenesi PDF / Download PDF (Mirror)

Arhiv

 

Na tej podstrani so dostopne le zadnje številke Časopisa za kritiko znanosti. Za dostop do starejših številk Časopisa vse od leta 1973 naprej, ko je revija začela izhajati, preverite celoten arhiv na naši spletni strani (povezava), ki pa ga trenutno še dopolnjujemo. Arhivski izvodi revije so dostopni tudi prek Digitalne knjižnice Slovenije dLib.si.