26avgust2019

 Facebook ČKZ 

ckz

Arhiv številk Časopisa za kritiko znanosti

Številka 267 – Prvi spol: Kritične študije moških in moškosti, privlačnosti spolov

Majda Hrženjak (str. 9-21)

Kritične študije moških in moškosti: konteksti, koncepti in aplikacije

Download PDF

 

 

 

Jeff Hearn (str. 23-34)

Dva izziva za kritične študije moških in moškosti: moška hegemonija in trans(nacionalni) patriarhati

Download PDF

Članek ponuja kratek pregled področja kritičnih študij moških in moškosti (KŠMM), ki ga avtor
razume kot široko podpodročje feminističnih študij, študij spolov in ženskih študij; tematizira
tudi nekatere napetosti in kontradikcije. Osrednji del prispevka je namenjen dvema velikima
izzivoma sodobnih KŠMM. Prvi je vprašanje konceptualnega in političnega premika od moškosti
in hegemone moškosti k hegemoniji moških. Drugi izziv je vprašanje premika od etnografije h
globalnim in transnacionalnim procesom, še zlasti k spremembam v patriarhalnih sistemih, ki se iz lokalnih in nacionalnih preobražajo v transnacionalne, kar označuje termin trans(nacionalni)
patriarhati. Avtor prouči temeljne značilnosti takšnih transpatriarhatov. Ključna naloga KŠMM je po njegovem mnenju prav preizpraševanje razmerja med moškimi in moškostmi ter lokalnimi in
transnacionalnimi patriarhalnimi sistemi. 

Ključne besede: moški, moškosti, hegemonija, transnacionalno, patriarhati 

Jeff Hearn je profesor na Fakulteti za humanistične vede, izobraževanje in družbene vede Univerze v Örebru. Raziskovalno se ukvarja s spolom, moškimi, moškostmi, socialnimi politikami, organizacijskimi vedami in managementom. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

Milica Antić Gaber, Deja Crnović in Irena Selišnik (str. 35-61)

Politične moškosti v Sloveniji: kameradi, heroji in pravi dedci

Download PDF

Pričujoči prispevek se ukvarja z moškostmi v politiki in analizira reprezentacije različnih tipov moškosti, ki so po naši oceni prevladovali v slovenski politiki v obdobju med letoma 1945 in 2016. Zanimalo nas bo, kako so se v različnih obdobjih v tipičnih homosocialnih okoliščinah oblikovali določeni tipi politične moškosti v Sloveniji in kateri so bili; kako so ohranjali svojo dominacijo v politiki; ohranjali status quo, onemogočali vstopanje »drugačnih tipov« moškosti (predvsem marginalizirane in podrejene) in ženskosti na »njihovo področje«. Analiza reprezentacij moškosti najvidnejših politikov bo temeljila na spominih in medijskih prispevkih ter zgodovinski analizi obravnavanih obdobij. 

Ključne besede: moškosti, politika, Jugoslavija, Slovenija, spol, homosocialnost

Red. prof. dr. Milica Antić Gaber, Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Predava številne predmete na dodiplomskem in podiplomskem študiju in na doktorskem študiju
koordinira študije spolov. Ukvarja se z vprašanji spola, politike, migracij, telesa in nasilja. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

Dr. Irena Selišnik, Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Predava socialno in politično zgodovino 19. stoletja ter zgodovino žensk. Ukvarja se s socialno zgodovino, zgodovino žensk in njihovega političnega delovanja ter z vprašanji nasilja. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

Dr. Deja Crnović je na Fakulteti za družbene vede doktorirala z disertacijo z naslovom Performativnost spola v medijskih reprezentacijah politike. Dela kot novinarka. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

Sandi Abram (str. 62-80)

»To smo fantje«: Genealogija (re)produciranja dominantne socialistične moškosti skozi dispozitiv JLA na Slovenskem

Download PDF

Članek teoretsko in etnografsko osvetljuje genealogijo (re)produciranja hegemone moškosti skozi vojaščino na Slovenskem. V uvodnem delu oriše polpreteklo zgodovino vojaškega vpoklica in regulacij rekrutiranja, saj ima vojaščina že od nekdaj pomembno vlogo pri konstrukciji uprostorjenih maskulinosti. V nadaljevanju pokaže razne mehanizme vzpostavljanja socialistične heteronormativnosti v praksi, ki so se razprostirale od državno reguliranih ukrepov in uprizoritvenih praks pa vse do običajev in navad skupnosti. Ker sta oblikovanje nacionalnih držav in vojaščina vzporedna procesa konstruiranju hegemone moškosti, je večkrat prikazana naturalizacija razmerja med natančno določenim maskulinim in femininim. Poseben analitični poudarek je namenjen specifični vojaški moškosti v Jugoslovanski ljudski armadi (JLA), ki je učvrstila asimetrična razmerja moči med
družbenima spoloma. S pomočjo koncepta militantne socialistične moškosti se uvede produktivno razlikovanje med zunanjo in notranjo hegemonijo moškosti, pri čemer na primeru JLA lahko govorimo o notranji hegemoni vojaški moškosti, ki je soobstajala z drugimi oblikami nehegemone moškosti. Tetoviranje in homoerotika v JLA sta prikazana kot primera manifestacije takšne podrejene, nehegemone moškosti.

Ključne besede: moškost, hegemonija, Jugoslovanska ljudska armada, tetoviranje, homoerotika

Sandi Abram je kulturni in socialni antropolog, neodvisni raziskovalec in član uredništva Časopisa za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

Martin Gramc in Sabina Janičijević (str. 81-93)

Obnavljanje moškosrediščnega nacionalizma skozi oglaševanje piva

Download PDF

Svet je danes v gospodarskem pogledu čedalje bolj in bolj povezan in ker kapitalizem potrebuje nove tržne niše za povečevanje dobička, za dosego tega cilja uporabi vse razpoložljive diskurze, da pritegne potrošnike. Zato morajo transnacionalna podjetja na lokalni ravni diferencirati lastne proizvode, da pridobijo čim širšo publiko. Namen pričujočega članka je skozi diskurzivno analizo proučiti, kako se to kaže v slovenskem oglaševalskem prostoru, z uporabo dveh različnih pristopov v oglaševanju znamk piva Laško in Union. Pri oglaševalskih pristopih obeh pivskih znamk so upoštevani slovenski nacionalni miti in prikazi moškosti, da bi pritegnili potrošnike, ki se na podlagi oglasa
identificirajo v prikazu različnih moškosti ob podpori nacionalnih mitov. Oglaševanje piva skozi moškost in z obujanjem maskulinih nacionalnih mitov tudi ohranja spolno zaznamovanost javne sfere
kot moškega prostora, predvsem tistih najbolj prestižnih mest. 

Ključne besede: hegemona moškost, nacionalizem, potrošništvo, oglaševanje

Martin Gramc, študent sociologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

Sabina Janičijević, študentka sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

Michael A. Messner (str. 94-114)

Je šport še moški svet? Proučevanje moškosti in športa

Download PDF

Na splošni ravni se članek umešča med študije, ki analizirajo načine, na katere prakse moških oblikujejo moškosti in ki ugotavljajo učinek teh konstrukcij moškosti na same moške kot tudi na druge. Avtor spremlja razvoj raziskovanja o moških, moškostih in športu ter predstavi vpoglede, ki jih je to raziskovanje odprlo na širšem področju raziskovanja moškosti in telesnosti, zdravja in nasilja. V sklepnem delu oriše nove smeri raziskovanja moških in športa – zlasti študije, ki proučujejo šport kot institucionalni in kulturni kontekst, ki uokvirja razmerja moči med ženskami in moškimi ter med različnimi skupinami moških in fantov.

Ključne besede: šport, spol, moškosti, telo, nasilje, zdravje

Michael Messner je profesor sociologije in študij spolov na kolidžu Dornsife na Univerzi Južne Kalifornije. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

 

Christian Scambor in Elli Scambor (str. 115-127)

Nasilje na podlagi spola in vloga moških

Download PDF

Koncept spolno pogojenega nasilja je v članku predstavljen skozi različne konstelacije nasilja, v katerega so moški vpleteni kot storilci ali žrtve. Definicija spolno pogojenega nasilja je po navadi široka in lahko zajema tako glavno področje nasilja med družbenima spoloma (moški kot storilci, ženske kot žrtve), kakor tudi druge konstelacije storilcev in žrtev, na primer nasilje med moškimi. Vendar se koncept spolno pogojenega nasilja pogosto ne uporablja v polnem obsegu. Članek izhaja iz široke definicije spolno pogojenega nasilja in obravnava tri vprašanja, ki poudarjajo pomen razširjenega in družbenospolnega pogleda na moške in nasilje: prvič, fizično nasilje moških nad drugimi
moškimi v javnem prostoru lahko razumemo kot obliko spolno pogojenega nasilja, ki ima potencial za motivacijo moških za spremembe in za zavzemanje za drugačno socializacijo moških. Drugič,
nasilje v heteroseksualnih partnerstvih je postalo področje javne razprave, v kateri je trditev o družbenospolni simetriji nasilja v družinah postala antifeministični argument v ideološkem diskurzu, s
čimer se v javnem govoru odpirajo novi izzivi. Tretjič, spolna zloraba fantov je pogosto spregledana zaradi povezanosti moške socializacije s tabuizirano obliko nasilja in otežuje razkrivanje spolne zlorabe. Premislek o takih konstelacijah nasilja lahko izpopolni tako teorijo in koncepte kakor tudi podporne strukture za vse žrtve ter intervencijske programe za vse storilce nasilnih dejanj.

Ključne besede: spolno pogojeno nasilje, fantje, moški, žrtve, storilci

Christian Scambor, Združenje za moška in družbenospolna vprašanja, Oddelek za delo s storilci, Gradec, Avstrija. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

Elli Scambor, Združenje za moška in družbenospolna vprašanja, Inštitut za raziskovanje moškosti in študije spolov, Gradec, Avstrija. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

Shahin Gerami (str. 128-144)

Islamistična moškost in muslimanske moškosti

Download PDF

Avtorica analizira vlogo globalne hegemone moškosti in nacionalne podobe moškosti, ki so nastale iz gibanj za neodvisnost in graditve narodov v bližnjevzhodnih in severnoafriških državah. Spremlja raznolike reprezentacije muslimanskih moškosti, ki se pojavljajo na nacionalni sceni v tej regiji v obdobju po neodvisnosti in po hladni vojni, in obravnava nastanek islamistične moškosti iz islamskih in fundamentalističnih gibanj, ki smo jim priča v zadnjih treh desetletjih. Medtem ko si prizadeva narediti vidno mnogoterost muslimanskih moškosti, pa v sklepnem delu poudari, da muslimanske moške bolj kot njihovo skupno etnično ali versko ozadje izenačuje ekonomska stiska.

Ključni besede: hegemona moškost, islamistična moškost, muslimanske moškosti, (de)kolonizacija, hladna vojna, razred

Shahin Gerami je profesorica ženskih študij in sodirektorica programa perzijskih študij na Državni univerzi v San Joseju. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

Julia Franz (str. 145-157)

Preizpraševanje in utrjevanje družbenega reda: izobraževalni diskurzi, usmerjeni proti mladim muslimanom

Download PDF

Avtorica v članku reflektira evropska, še zlasti nemška politična izhodišča, ki določajo izobraževalne diskurze o mladih muslimanih in ki se osredinjajo na ospoljeno nasilje in islamski fundamentalizem. Izobraževalni diskurzi so družbena arena, v kateri se v nacionalnem kontekstu tako preizprašuje kot utrjuje družbeni red, kar velja tudi za spolne režime in etnično-kulturne demarkacije. V tem dominantnem diskurzu so mladi muslimani (moški) obravnavani kot grožnja. Članek se osredinja na mehanizma, po katerih deluje ta diskurz: neupoštevanje koncepta hegemonih moškosti (R. W. Connell) in splošno pomanjkanje védenja o drugih. Avtorica tako kritično reflektira dojemanje integracije, migracij in religijsko-kulturnih razlik. Pozornost in nadzor, ki sta posvečena (muslimanskemu) drugemu, avtorica razume kot način izogibanja družbenim spremembam, h katerim pripomore tudi izobraževanje. Kritični pogled na ospoljeno nasilje in družbeno (dez-)integracijo razkriva, da je ekspertiza o muslimanih, ki prehaja v izobraževanje, nereflektirana.

Ključne besede: izobraževalni diskurzi, mladi muslimani (moški), ospoljeno nasilje, družbena (dez-)integracija

Julia Franz je profesorica družbenih ved na Univerzi za uporabne znanosti v Neubrandenburgu. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

Živa Humer (str. 158-170)

Sodobno očetovstvo med plačanim delom in skrbjo za otroke

Download PDF

Članek tematizira sodobno očetovstvo v kontekstu spreminjanja moškosti in skrbstvenega dela v navezavi na plačano delo. Izhajamo iz teze, da trg dela in posameznikov položaj v njem pomembno vplivata na skrbstveno delo moških kot očetov v zasebnem življenju. Na podlagi kvalitativne raziskave v okviru projekta Očetje in delodajalci v akciji prikažemo vpliv zaposlitve na spremembe očetovstva pri prekarno zaposlenih očetih in očetih na vodstvenih in vodilnih položajih, ki se soočajo z različnimi pogoji dela. Pri prekarno zaposlenih se kažejo večji premiki v smeri skrbnega očetovstva in variacije razmerij med plačanim delom in praksami očetovanja. Predvsem pa se kot problem kaže odsotnost nekaterih socialnih in delavskih pravic, ki onemogočajo usklajevanje teh dveh področij življenja. Pri očetih v vodstvih delovnih organizacij se izkazujeta prevladujoča hegemona moškost in model hranitelja z izrazito omejeno udeležbo pri skrbi za otroke, ki se udejanja v »vikend očetovstvu «.

Ključne besede: očetovstvo, očetovanje, spremembe, trg dela, Slovenija

Živa Humer je raziskovalka na Mirovnem inštitutu na področju študij spolov. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

Aleksandra Kanjuo Mrčela in Jasmina Revinšek (str. 171-188)

Moški, ki opravljajo »žensko delo«: Počasna defeminizacija vzgojiteljskega dela

Download PDF

Ena pomembnih značilnosti sodobnega trga delovne sile je spolna segregacija. Področja, na katerih dominirajo moški, so ženskam težko dostopna, feminizirani poklici pa za številne moške manj zanimivi, saj ne prinašajo visokih plač in statusa v družbi. Moški, ki se za takšne poklice vseeno odločijo, so deležni tako pozitivnih kot negativnih odzivov delovnega in družbenega okolja. Vzgoja predšolskih otrok je izrazito feminizirano področje dela. Namen članka je prispevati svoj delež k analizi spolne segregacije na trgu delovne sile z analizo položaja moških, ki so pri vstopu in delu v feminiziranem poklicu vzgojitelja/ce obravnavani drugače kot ženske. V članku predstavljamo pregled
domače in tuje literature ter izsledke novejšega empiričnega raziskovanja v Sloveniji (stoene ankete med starši otrok, ki obiskujejo vrtce in 68 devetošolcev ter 18 intervjujev med vzgojiteljicami, vzgo172 Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 267 | Prvi spol: Kritične študije jitelji in vodjami vrtcev). Ugotovili smo, da starši, vzgojiteljice in vodje vrtcev izražajo naklonjenost povečanju števila moških vzgojiteljev v slovenskih vrtcih. Mladi fantje pa za skrbstvene poklice niso zainteresirani, ker menijo, da so zanje primernejše ženske. Na podlagi opravljene analize ocenjujemo, kakšne so možnosti defeminizacije vzgojiteljskega poklica, na podlagi katerih argumentov se defeminizacija dogaja in kakšne spodbude bi pripomogle k večji prisotnosti moških v izobraževanju in zaposlovanju v predšolski vzgoji. S tem želimo prispevati svoj delež k razpravi o možnostih in načinih odpravljanja horizontalne spolne segregacije.

Ključne besede: horizontalna segregacija po spolu, skrbstveno delo, moški, vzgojitelj

Aleksandra Kanjuo Mrčela, redna profesorica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Njeno pedagoško delo, raziskovanje in svetovanje so na področjih spola in gospodarstva, industrijskih odnosov, lastniških in postprivatizacijskih sprememb. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)
Jasmina Revinšek, mag. sociologije, po poklicu vzgojiteljica predšolskih otrok. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

Katarzyna Wojnicka (str. 189-202)

Evropski aktivizem moških za enakost spolov

Download PDF

Glavni cilj prispevka je predstavitev nekaterih trenutno obstoječih evropskih pobud, ki so usmerjene k poglabljanju enakosti spolov in ki jih vodijo moški. Pojav bomo analizirali skozi njegove tri poglavitne dimenzije: transnacionalne mreže, nacionalne krovne mreže ter skupine in organizacije na nacionalni ravni. Večina izsledkov, ki jih predstavljamo, temelji na rezultatih evropskega raziskovalnega projekta z naslovom Vloga moških pri enakosti spolov, ki smo ga ob podpori Evropske komisije
izvedli v letih 2011 in 2012, pri njem pa je sodelovalo 31 evropskih držav. V prispevku uporabljamo tipologijo MA’AM, ki se je za analizo sodobnih moških družbenih gibanj razvila v kritičnih študijah moških in moškosti.

Ključne besede: antimaskulizem, altermaskulizem, moški, enakost spolov, Evropa

Dr. Katarzyna Wojnicka je postdoktorska raziskovalka na Oddelku za sociologijo in delo Univerze v Gothenburgu. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

PRIVLAČNOSTI SPOLOV

 

 

Katarina Majerhold (str. 207-220)

Uvodnik: Privlačnosti spolov

 

 

Alan Soble (str. 221-240)

Seksualni koncepti1

Download PDF

V pričujočem poglavju Seksualni koncepti iz knjige Filozofija seksa in ljubezni avtor razgrinja različne
poglede na to, kako razumeti, kaj je seksualnost oziroma kaj je seksualno ter pod kakšnimi pogoji
je nekaj lahko seksualno: Je lahko seksualen zgolj že dotik ali mora priti do spolnega odnosa? Je za
spolni odnos potrebna ljubezen ali smo lahko smo seksualno vzburjeni tudi brez nje? Ali je seksualnost
zgolj stvar reprodukcije? Razpravlja tudi o tem, da je homoseksualni spolni odnos prav tako
seksualen kot heteroseksualni, čeprav ne more ustvariti otrok; da seksualnost po sebi ne obstaja,
temveč je družbeno konstruirana. Razpravlja tudi o tem, da je spolnost morda bolj kot s spolnim
aktom povezana s tem, da je telesni dotik oblika komunikacije med partnerjema, ki spodbuja obogatitev
vonjev, okusov, dotikov.
Ključne besede: spolnost, koncept, dotik, okus, vonj, komunikacija

Ključne besede: spolnost, koncept, dotik, okus, vonj, komunikacija

 

Alan Soble je ameriški filozof in avtor knjig o filozofiji spolnosti. Učil je na Univerzi v New Orleansu in Filadelfiji. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

Bogdan Lešnik (str. 241-254)

Spol in seksualnost
Download PDF

Naslovna označevalca nikjer nista manj samoumevno povezana z naravno reprodukcijo kakor pri istospolni seksualnosti. Čeprav je s tega stališča na videz nefunkcionalna, ima trdno mesto v evoluciji: opisana je pri 450 in opažena pri 1500 živalskih vrstah. Mehanizem pri ljudeh poskušajo pojasniti številne genetske teorije; najbolj razširjene so na kratko povzete in komentirane. Istospolna seksualnost (med moškimi vidneje kakor med ženskami) je navzoča tudi skozi vso pisno zgodovino, ki jo zaznamujejo različne vrste in stopnje seksualnega discipliniranja. Prispevek vključuje zgodovinski pregled, epistemološki razmislek in klinične izkušnje. Usoda istospolne seksualnosti je zanimiva
sama po sebi; v skladu z izhodiščno predpostavko, da gre za biološko podprt mehanizem, pa je to, da je preživela tudi najbolj nenaklonjene režime. Avtor sklepa, da sta spol subjekta in spol objekta
dve plati ene in iste funkcije, ki koristi reprodukciji tako, da variira in kombinira spolne značilnosti. Dovzetnejše za discipliniranje so seksualne aktivnosti, vendar v nepričakovanem smislu.

Ključne besede:  istospolna seksualnost, genetika, družbena reprodukcija, zgodovina, epistemologija

Bogdan Lešnik je izredni profesor na Fakulteti za socialno delo. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

Maca Jogan (str. 255-274)

Upravljanje spolnosti in družbena neenakost spolov

Download PDF

Odgovor na vprašanje, zakaj so (bile) v tisočletjih glavna tarča urejanja spolnosti ženske, se v prispevku izhodiščno opira na dejstvo, da je nujni pogoj za obstoj katere koli družbe in sploh človeštva nenehno obnavljanje prebivalstva. Ključne »producentke« ljudi pa so ženske, katerih naravne zmogljivosti (in na to dimenzijo skrčena družbena vloga) v androcentričnem družbenem redu nastopajo kot podlaga in opravičilo za njihovo družbeno podrejenost. V prispevku je osrednja pozornost namenjena
pozitivno funkcionalni heteroseksualni spolnosti kot področju strogega in institucionalno celovito varovanega družbenega urejanja skozi stoletja in glavnim dejavnikom, ki so od makro- do mikrodružbene ravni zagotavljali (povezano) reproduciranje spolnega in razrednega reda. Zgodovinske izkušnje kažejo, da je to reproduciranje v glavnem potekalo na predpostavki, da je ženska »njegova«, kot je bilo (nereligijsko) strogo določeno že v prvem tisočletju pred našim štetjem in kar je v zahodni civilizaciji pozneje na podlagi krščanskih razlag utrjevala zlasti katoliška cerkev. Kljub postopni eroziji androcentrizma in kljub sekularizacijskim procesom so prisilni vzorci regulacije (»rodovitne«) spolnosti navzoči tudi v začetku 21. stoletja, k čemur prispeva zlasti razkrajanje socialne države.

Ključne besede: androcentrični red, diskriminacija žensk, katoliška cerkev, ljubezen, zakonska zveza, reproduktivno vedenje, splav

Maca Jogan je zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani, upokojena redna profesorica na Fakulteti za družbene vede, prejemnica več državnih priznanj in častna članica Slovenskega sociološkega društva. Težišča njenega raziskovalnega, pedagoškega in publicističnega dela so (bila): razvoj socioloških teorij, zgodovina sociologije na Slovenskem in sociologija spolov. V zadnjih treh desetletjih je največ spoznavnega zanimanja usmerila v raziskovanje različnih vidikov družbene re/konstrukcije hierarhije med spoloma. Je avtorica številnih člankov in knjig. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

  

 

Donna L. Dickenson (str. 275-290)

Feministična bioetika: utelešenje, odtujitev in identiteta1

Download PDF

Donna L. Dickenson v članku razpravlja o pomenu in vplivu feministične kritike na razumevanje ženske spolnosti v kontekstu sodobnih reproduktivnih tehnologij, predvsem raziskav matičnih celic, in vitro fertalizacije in prodaje ženskih jajčec na trgu. Pokaže, kako je feministična kritika vplivala na področje praktične bioetike in kako so feministke zasnovale razvoj zanimivih in pogosto globokih izzivov, ki jih ponujajo temeljni koncepti bioetike, med drugim ženska spolnost in reprodukcija, in pomagale pri njem. Feministične bioetičarke so v dialektični maniri skozi prakso bogatile teorijo in skozi teorijo bogatile prakso, iz njihovega prespraševanja in kritike pa so izšla tri temeljna področja feministične bioetike, in sicer: 1. premoženje znotraj telesa, njegova odtujitev in izkoriščanje; 2. avtonomija in svobodna izbira; 3. utelešenost.

Ključne besede: matične celice, reprodukcija, nadomestno materinstvo, feminizem, bioetika, svoboda, avtonomija, utelešenost, odtujitev

Donna L. Dickenson je ameriška filozofinja, specialistka za področje medicinske etike. Je profesorica emeritus medicinske etike in humanistike na Univerzi v Londonu, predavateljica v centrih Ethox in HeLEX Univerze v Oxfordu, gostujoča predavateljica v Centru za etiko v medicini Univerze v Bristolu in avtorica več kot dvajset knjig s področja medicinske bioetike. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.) 

 

 

Simon Maljevac in Lana Gobec (str. 291-300)

Neokonservativni populizem na pohodu: Elitizem zakonske zveze

Download PDF

Avtorja analizirata aktualno družbenopolitično dogajanje in vzpon desnega populizma v Sloveniji. Ob razčlenitvi sekundarnih virov se osredinjata na dogajanje ob sprejemanju in pozneje ob referendumski kampanji o Družinskem zakoniku leta 2012 ter na postopek sprejemanja in ponovnega referenduma o noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih leta 2015. Obe spremembi sta med drugim predvidevali enakopravnost istospolnih parov pri sklepanju zakonske zveze. Avtorja primerjata aktualno družbenopolitično dogajanje in vzpon desnega populizma v Sloveniji in po svetu. Glavna lastnost populizma je po njunem mnenju zbujanje občutka, da izhaja iz ljudstva
samega in da ni povezan z uveljavljenimi političnimi elitami. Pojasnjujeta načine uporabe in učinke preproste retorike, naravnih resnic in strahu, ki jih izrablja desni populizem.

Ključne besede: LGBT, referendum, desni populizem, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Družinski zakonik

Simon Maljevac je sociolog in predsednik Društva informacijski center Legebitra. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)
Lana Gobec je projektna sodelavka v Društvu Legebitra in del ekipe »Čas je ZA«, ki je vodila kampanjo v podporo noveli ZZZDR. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

Suzana Tratnik (str. 301-315)

»Najglasnejši šepet«1 - lezbična seksualnost v filmu

Download PDF

Članek opisuje glavne načine reprezentacij lezbične seksualnosti v filmski produkciji, še zlasti v mainstream klasiki. Medtem ko so bili prvi prizori lezbične ljubezni v 30. letih osredinjeni na poljube ter na zabavljivo maškarado, transvestijo in innuendo, so postale lezbične podobe v času filmske cenzure v ZDA do konca šestdesetih negativne, seksualni prizori pa so bili čedalje bolj na strani tanatosa, na tanki meji z grozljivkami. Po mračnem obdobju lezbičnih filmskih dram se v 70. letih začne osvobajanje lezbičnih filmskih podob v umetniškem, ženskem in feminističnem filmu, tako evropskem kot ameriškem, četudi so te podobe lahko za lezbično gledalko problematične. Meje
prikazovanja lezbične erotike so razširili različni žanri, pomembno lezbični neodvisni kratki filmi, v katerih so režiserke predvidljivo pozicijo voajerke zamenjale s pozicijo akterke, saj so same prevzele
tudi filmsko igro. V 21. stoletju je lezbična tematika v mainstream filmih zastopana čedalje bolj odkrito, a prikazovanje lezbične seksualnosti lahko še poteka skozi moške like kot zastopnike lezbične
želje, ravno tako pa so lahko znani filmski klišeji učinkovito sestavljeni v nove filmske podobe lezbičnosti.

Ključne besede: lezbična seksualnost, filmske reprezentacije, filmska cenzura, mainstream film, lezbofobija, neodvisna filmska produkcija, lezbična emancipacija

Suzana Tratnik, mag. antropologije spolov, pisateljica, prevajalka in aktivistka na področju LGBT kultur. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

 

Prenesite celotno številko tukaj:

Prenesi PDF / Download PDF

Zrcalo/Mirror 1

Prenesi PDF / Download PDF (Mirror)

 

 

Zrcalo/Mirror 2

Prenesi PDF / Download PDF (Mirror)