Številka 268 – Sovražni govor

Veronika Bajt (str. 9-17)

Sovražni govor skozi prizmo procesov izključevanja, neenakosti in podrejanja

Download PDF

 

 

Vlasta Jalušič (str. 21-42)

Ko gre jezik na dopust

Download PDF

Sovražnega govora ni preprosto nedvoumno okarakterizirati kot nevarnega ali kot problematični govor, ki sproža kršitve pravic in nasilje. Presoja je povezana tako s pravnim in institucionalnim kot tudi s političnim in sociolingvističnim kontekstom. Članek vprašanje »sovražnega govora« uokvirja v širši jezikovni in zunajjezikovni kontekst. Izhaja iz predstavitve razumevanja sovražnega govora v strokovni javnosti v Sloveniji, nato pa se posveti tistim opredelitvam problematične in nevarne
govorice, ki so povezane s študijami kolektivnega nasilja in kažejo na nevarno govorico, ki ni eksplicitno sovražna. To podkrepi z uvidi Viktorja Klempererja o postopnem nastanku govorice tretjega rajha oziroma kolektivnega nasilja nacionalsocializma. Problematično »govorico« bi morali začenjati razumeti skozi »široko« klempererjevsko definicijo govorice, ki zajema celoto javnega življenja in ne zgolj sovražnih besed, ampak tudi »nedolžne« oglase, govore, sodne odločitve, javne politike, zakone itd. Članek opozarja na tri vrste problematične govorice, ki jih lahko na podlagi tovrstnega razumevanja najdemo v našem neposrednem okolju in ki niso neposredno sovražni govor.

Ključne besede: sovražni govor, problematični govor, nevarni govor, govorica tretjega rajha, kolektivno nasilje, Viktor Klemperer

Vlasta Jalušič je doktorica političnih ved, raziskovalka na Mirovnem inštitutu ter predavateljica na Fakulteti za management Univerze na Primorskem. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

Lea Lindič (str. 43-54)

Intenca strahu v sovražnem govoru

Premislek o vzrokih in posledicah sovražnega govora

Download PDF

Avtorica si prizadeva pojasniti in potrditi uvodoma zastavljeno tezo, da je sovražni govor nujen za ohranjanje neoliberalne ideologije, saj ta za delovanje potrebuje razdeljeno, negotovo družbo, ki jo strah pred neznanim vodi v izražanje sovražnosti do drugačnih, »neintegriranih« posameznikov. Z uvedbo koncepta Drugega, simbolnega sovražnika, analizira širjenje sovražnega govora v družbi ter opiše njegov vpliv na spreminjanje politične konstrukcije »mi« in »oni«. Kantov prikaz razsvetljenstva uporabi za deskripcijo izobražene družbe, ki je pot do sprejemanja (kulture, načina življenja itn.) Drugega. Za prikaz načinov razsvetljenja družbe se opre na sodobno anarhistično
misel, ki ponuja idejo razpršenih, nenehno porajajočih se bojev, pri kateri se med drugim napajata tudi Beyev koncept začasnih avtonomnih con in gibanje Anonymous. Avtorica sklene, da so rešitve
za odpravo sovražnega govora v izpostavljanju tako problema kot tudi rešitev v obliki nenehnih bojev, pri čemer bi se morali najprej boriti vsaj za dostopnost do kakovostnega znanja o drugih
kulturah po svetu, hkrati pa ne prenehati pozivati oblast in druge k obsojanju sovražnega govora.

Ključne besede: Drugi, razsvetljenstvo, izobraževanje, anarhizem, razpršenost bojev

Lea Lindič je magistrica politologije, zaposlena v Državnem zboru RS, na Oddelku za mednarodno dejavnost, protokol in prevajanje. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

Aleš Završnik in Vanja Zrimšek (str. 59-73)

Sovražni govor po slovenski kaznovalni zakonodaji in sodni praksi: neustaven položaj?

Download PDF

Ustava RS prepoveduje vsakršno spodbujanje k vsakršni neenakopravnosti in vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni (63. člen), kar se v kaznovalni zakonodaji odraža ne le v inkriminaciji, ki varuje javni red in mir (297. člen Kazenskega zakonika, KZ-1), kar imenujemo sovražni govor v ožjem kazenskopravnem pomenu, temveč še nekatera kazniva dejanja iz poglavij o kaznivih dejanjih zoper čast in dobro ime, kaznivih dejanjih zoper življenje in telo ter zoper človekove pravice in svoboščine. Izraža pa se tudi v prekrških, povezanih z diskriminatorno motivacijo storilcev. Prispevek po umestitvi tujerodnega pojma »sovražni govor« v slovensko kontinentalno kaznovalno pravo prikaže zglede za obstoječo inkriminacijo iz 297. člena KZ-1. Slovenski zakonodajalec je uporabil vse možnosti iz Okvirnega sklepa 2008/913/JHA, da bi se v čim večji meri zaščitila pravica do svobode izražanja in ozko definiral sovražni govor v ožjem kazenskopravnem pomenu. Nato prispevek analizira sodno prakso kazenskih sodišč v Republiki Sloveniji in pokaže, da tožilstva in sodišča pravno in dejansko napačno interpretirajo zakonske znake 297. člena KZ-1. Sklene, da v Republiki Sloveniji ozko definicijo sovražnega govora v ožjem kazenskopravnem pomenu spremlja pravno in faktično napačno tolmačenje te določbe v praksi, kar vodi v neustavni položaj in kršitve 63. člena Ustave RS.

Ključne besede: sovražni govor, kriminaliteta iz sovraštva, pravosodni sistem, kazenski pregon, Okvirni sklep, Kazenski zakonik (KZ-1), 297. člen

Dr. Aleš Završnik je izredni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in član Znanstvenoraziskovalnega sveta za družboslovje pri Agenciji za raziskovalno dejavnost RS. S problemom sovražnega govora se ukvarja tako v teoriji kot praksi. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

Mag. Vanja Zrimšek je magistrica kazenskopravnih znanosti s področja sovražnega govora. Od leta 2013 je zaposlena pri Informacijskem pooblaščencu. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

Neža Kogovšek Šalamon (str. 74-87)

Prispevek k razumevanju izziva pregona kaznivega dejanja »javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti«

Download PDF

Namen prispevka je primerjati sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, ki državam pušča razmeroma široka pooblastila pri pregonu sovražnega govora, ter slovensko pravno ureditev in predvsem njeno implementacijo, ki za problematične opredelita le redke primere sovražnega govora. V prispevku je to neskladje problematizirano, analizirani pa so tudi razlogi za tako stanje. Ti so predvsem v popustljivem odnosu organov pregona (zlasti tožilstva) do problema sovražnega
govora, kot morebitni razlog za to pa prispevek identificira zgodovinsko vlogo tožilstva pri pregonu t. i. verbalnega delikta iz časa nekdanje Jugoslavije.

Ključne besede: sovražni govor, javno spodbujanje sovraštva, svoboda izražanja, Evropsko sodišče za človekove pravice, tožilstvo

Neža Kogovšek Šalamon je doktorica pravnih znanosti. Zaposlena je kot raziskovalka in direktorica Mirovnega inštituta v Ljubljani. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

Rok Čeferin (str. 88-103)

Sovražni govor in meje dopustnega poročanja novinarjev o temah v javnem interesu

Download PDF

Avtor opisuje ureditev sovražnega govora v normativnih aktih Sveta Evrope in Evropske unije ter v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice. Pri tem poudarja, da tudi ostre, provokativne in celo žaljive izjave pomenijo dopustno obliko uveljavljanja svobode izražanja, če so namenjene konstruktivni razpravi o temi v javnem interesu. Če pa so namenjene le zbujanju sovraštva in nestrpnosti, je to zloraba svobode izražanja, ki jo je treba sankcionirati. Pri preprečevanju sovražnega govora igrajo pomembno vlogo tudi novinarji, ki morajo sicer na eni strani nepristransko, resnicoljubno in celovito poročati o zadevah v javnem interesu, na drugi strani pa morajo aktivno
pomagati pri preprečevanju sovražnega govora. 

Ključne besede: sovražni govor, Evropsko sodišče za človekove pravice, tema v javnem interesu, novinarsko poročanje

Rok Čeferin je doktor pravnih znanosti. Je eden od ustanoviteljev Odvetniške družbe Čeferin, kjer je kot odvetnik zaposlen še danes. Je tudi docent za civilno pravo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

 

Mitja Velikonja (str. 107-121)

Novi Drugi: Ideološke podobe beguncev v sodobni Sloveniji

Download PDF

Avtor analizira sovražni govor in konkretne prakse, kot so se razvile v času tako imenovane begunske krize v Sloveniji od poletja 2015 naprej. V njih opaža ustvarjanje novega Drugega (othering) imaginarnemu slovenstvu in evropejstvu. Ta proces je dvojen: begunce se najprej konstruira kot enotne, od nas popolnoma drugačne v vseh pogledih, da bi se jih potem, v drugem koraku izključevanja, diferenciralo na bolj ali manj sprejemljive za nas. Na tej podlagi nastanejo tudi štiri glavne ideološke
podobe begunca: kot zločinca, kot nepovabljenega prišleka, kot nebogljene žrtve in kot globalnega proletarca. V tem diskurzu se povsem zanemarjajo pravi razlogi teh prisilnih migracij, ki so dediščina kolonializma, uveljavljanja neokolonializma in niza zgrešenih intervencij na Srednjem in Bližnjem vzhodu v zadnjih dvajsetih letih. V evropski in v slovenski družbi se z mehanizmom premeščanja sovraštva (Adorno, Mitscherlich) odgovornost za nastali položaj prenaša s pravih krivcev na različne Druge v njih – tokrat so to begunci (ki se pridružijo preostalim Drugim, kot so pripadniki drugih jugoslovanskih narodov, ki živijo pri nas, Romi, LGBT-populacija itn.). Sklepna ugotovitev raziskave je, da se sovražni govor in izključevalne dejavnosti politike na Slovenskem tako rekoč niso razlikovali od tistega uličnih desničarskih ekstremistov, izraženih v grafitih, protestih in zborovanjih.

Ključne besede: begunci, Slovenija, sovražni govor, ustvarjanje Drugega, neorasizem, grafiti, neofašizem

Mitja Velikonja je redni profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in član uredništva Časopisa za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

Maja Pucelj in Ksenija Šabec (str. 122-142)

Sovražni govor proti beguncem in migrantom,1 muslimanom in zakritim muslimanskim ženskam2 v Sloveniji

 

 

Download PDF

Članek se osredinja na sovražni govor proti beguncem in migrantom z Bližnjega vzhoda in iz severne Afrike, ki so na Zahod prišli zlasti z zadnjimi množičnimi migracijami v letih 2015 in 2016, ter proti muslimanom in zakritim muslimanskim ženskam v Sloveniji. Izhodiščni raziskovalni vprašanji sta dve, in sicer: 1. ali je sovražni govor, ki je v zadnjem času usmerjen predvsem proti beguncem, migrantom z omenjenih območij, vplival tudi na porast sovražnega govora proti muslimanom, ki živijo v Sloveniji in 2. ali sovražni govor proti zakritim muslimanskim ženskam v Sloveniji sploh obstaja in ali se v zadnjih letih celo povečuje? Metodološko članek temelji na spletni anketi, junija in
julija 2016 izvedeni v Sloveniji, ter trinajstih polstrukturiranih intervjujih z zakritimi muslimanskimi ženskami v Sloveniji, ki svojo versko in identitetno pripadnost izkazujejo z zakrivanjem posameznih
delov ali celega telesa. Rezultati spletne ankete med drugim kažejo, da sovražni govor proti omenjenim družbenim skupinam obstaja in da se ta zaradi beguncev in migrantov z Bližnjega vzhoda
in iz severne Afrike tudi povečuje. Tudi sovražni govor proti zakritim muslimanskim ženskam glede na ugotovitve iz opravljenih intervjujev obstaja in se povečuje. Intervjuvanke ga zaznavajo
predvsem posredno (skozi komunikacijske kanale, kot so množični mediji in družbena omrežja, in nespoštljive pripombe na ulicah), le izjemoma pa neposredno (skozi verbalni sovražni govor in sovražno fizično nasilje).

1 Avtorici se zavedata kompleksnosti ločevanja med terminoma, kot sta begunec in migrant, ki sta v realnosti človeškega življenja težko ločljivi in fluidni. Razlikovanje med terminoma v članku izhaja iz opredelitve Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR), ki termin begunec uporablja za »ljudi, ki bežijo čez mednarodne meje pred vojno ali preganjanjem«, termin migrant pa za »ljudi, ki se selijo zaradi razlogov, ki niso vključeni v pravno opredelitev begunca« (UNIS, 2015).

2 Avtorici pod pojmom zakrite muslimanske ženske razumeta celoten spekter načinov zakrivanja, kot jih uporabljajo zakrite ženske v islamu, torej od naglavnih pokrival, kot so hidžab, al-amira in
šajla ter nikab, plaščev, kot so čador, kimar in burka, do oblek, kot sta denimo abaja in džilbab.

 

Ključni besede: sovražni govor, begunci, migranti, muslimani, zakrite muslimanske ženske, islam

Maja Pucelj je magistrica prava in mednarodnih študij ter doktorska študentka na Alma Mater Europaea, smer humanistika. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

Ksenija Šabec je doktorica socioloških znanosti, docentka in raziskovalka na Oddelku in katedri za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

Veronika Foška Šaina in Tjaša Turnšek (str. 143-162)

Begunci so voda in pošiljka, evropski dom je treba zaščititi: analiza metafor v Večernjem listu in Slovenskih novicah

Download PDF

V pričujočem članku sva se osredinili na metafore, uporabljene v izbranih besedilih dveh dnevnih časnikov, in sicer hrvaškega Večernjega lista in slovenskih Slovenskih novic. Skušali sva odgovoriti na raziskovalno vprašanje, kakšen je pomen ponavljajočih se metaforičnih vzorcev v besedilih o beguncih, tako v hrvaškem kot v slovenskem primeru. Osredinili sva se na metafore v digitalno dostopnih časopisnih člankih, objavljenih v oktobru 2015 in februarju 2016. Zanimale so naju metafore, s katerimi sta časnika v času »begunske« krize ustvarjala družbeno »realnost«. Metaforo (Lakoff in Johnson, 2015) pri tem razumeva kot diskurzivni (Fairclough, 1990; Vezovnik, 2009) fenomen in
ne le kot jezikovni pojav. Pri poročanju omenjenih časnikov so bila v ospredju vprašanja, ki zadevajo predvsem varnostni vidik (Buzan in dr., 1998; Huysmans, 2000; 2006; Ibrahim, 2005), medtem ko humanitarnega zaznamo le s težavo. Varnostni diskurz se je pokazal kot poglavitni. Ta se tvori tudi z uporabo metafor, ki sva jih analizirali v empiričnem delu članka.

Ključne besede: metafore, varnostni diskurz, Večernji list, Slovenske novice, begunska kriza

Veronika Foška Šaina je diplomirana komunikologinja in študentka podiplomskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

Tjaša Turnšek je diplomirana sociologinja in študentka podiplomskega študija kulturologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

Marta Stojić Mitrović (str. 163-177)

»Politično korekten« sovražni govor? Migracije s Kosova pozimi 2014/2015 v srbskih medijih

Download PDF

Nekaj mesecev pred množičnim vstopom migrantov v Evropsko unijo leta 2015 so bili srbski mediji osredinjeni na drugačne migracije: pozimi 2014/2015 so bili polni poročil o migracijah s Kosova na Madžarsko. »Albanci množično zapuščajo Kosovo«, »21.500 Albancev je pobegnilo iz svobodnega Kosova«, »Rak in džihad praznita Kosovo«, »Panični pobegi Albancev s Kosova – kaj naj zares čaka?«, »Albanci zapuščajo Kosovo, kot da bi jim to nekdo ukazal«, »Albanci bežijo iz revščine in od islamistov« itd. V prispevku bomo analizirali medijske objave na to temo, da bi ugotovili, ali lahko takšno pisanje razumemo kot različico sovražnega govora, maskiranega v politično korektnost. Na
prvi pogled lahko te medijske prispevke beremo kot izraz pristnega sočutja do nesrečnih Kosovarjev, ki so prisiljeni oditi, in skrbi, da bi lahko kaj podobnega doživeli tudi Srbi. Vendar pa jih lahko
beremo tudi kot prikrite izraze bolj kontroverznega in celo revanšističnega odnosa, povezanega z nerešenim političnim statusom Kosova in njegovo simbolno vrednostjo za srbsko državo in nacijo.

Ključne besede: migracije, Srbija, Kosovo, sovražni govor, javni diskurz

Marta Stojić Mitrović je doktorica etnologije in antropologije, kot raziskovalka zaposlena na Etnografskem inštitutu SASA v Beogradu. Ukvarja se z vprašanji migracij, državljanstva, človekovih pravic in diskriminacije. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

Tanja Oblak Črnič (str. 181-198)

Fenomen ZLOvenija: v precepu med digitalnim aktivizmom in omrežnim individualizmom

Download PDF

Prispevek obravnava fenomen »ZLOvenija«, ki je v obliki spletišča nestrpnih in sovražnih izjav uporabnikov in uporabnic omrežja Facebook nastal kot odmevna spletna intervencija, ki ponuja več analitičnih poudarkov. V tukajšnjem članku nastopa kot primer digitalnega aktivizma, saj ponuja razmislek o vzgibih, oblikah in učinkih množičnega civilnodružbenega (so)delovanja v digitalni kulturi, obenem pa razkriva tudi določene paradokse omrežnega aktivizma. S pomočjo študij o digitalnih družbenih omrežjih in njihovi vlogi pri širjenju tako družbeno-politične participacije kot tudi mnenjskega ekstremizma obravnavamo problem omrežnega individualizma in egocentričnih
javnosti ter opozorimo na distinkcijo med (ne)anonimno oz. zasebno in javno profilizacijo identitet v družbenih omrežjih. Skozi etnografsko študijo primera in s pomočjo poglobljenega intervjuja z
avtorjem ZLOvenije pojasnjujemo razliko med individualistično/zasebno in kolektivno/javno logiko digitalnega komuniciranja, pri čemer podrobneje analiziramo portal na ravni same tehnološke
matrice, producentskih izbir in načel ter praks samih uporabnikov ter širših odzivov nanje. Cilj prispevka je tako skozi omenjene ravni opozoriti na pomembna ambivalentna razmerja v izbrani
študiji digitalnega aktivizma.

Ključne besede: družbena omrežja, digitalni aktivizem, ZLOvenija, sovražni govor, omrežni individualizem, študija primera

Tanja Oblak Črnič je profesorica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

Tanja Oblak Črnič  (str. 199-213)

»Premalo ljudi se je vprašalo, kaj govorijo, zakaj govorijo.« Pogovor z avtorjem internetne intervencije ZLOvenija

Download PDF

Pogovor je prva sistematična in poglobljena ponazoritev spletne intervencije ZLOvenija, in sicer skozi perspektivo samega snovalca in idejnega pobudnika, ki je s pomočjo digitalnih omrežij na svojstven način želel opozoriti na nedopustnost razpihovanja sovraštva ob prehajanju migrantov skozi slovensko ozemlje. V intervjuju z avtorjem ZLOvenije je pozornost usmerjena na tri širše sklope vprašanj: 1. Kakšne so bile spodbude za nastanek portala, v kakšnih formatih se je razvijal in kaj
je bil njegov primarni cilj?; 2. Kakšni so bili odzivi različnih javnosti na sam portal in kakšne prakse so prevladovale med samimi udeleženci/prebivalci ZLOvenije?; 3. Kakšne transformacije je doživel sam portal, kakšne učinke je izzval in kakšni so bili ključni razlogi za njegov umik? ZLOvenija je nastala konec oktobra 2015 kot spletišče že objavljenih, a iz odprtih profilov med uporabniki in uporabnicami omrežja Facebook sistematično izbranih sovražnih izjav do tujcev, skupaj z njihovimi imeni, priimki ter dodanimi vizualnimi podobami. Portal je naglo dosegel visoko publiciteto, deloval pa je le kratek čas, saj so se vzporedno širile tudi grožnje in napadi na same avtorje in druge simpatizerje ZLOvenije, kar je bil tudi eden od razlogov, ne pa edini, za njen umik.

Ključne besede: ZLOvenija, spletna intervencija, begunska kriza, sovražni govor, družbena omrežja

Tanja Oblak Črnič je profesorica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

 

Nina Perger in Metka Mencin Čeplak (str. 217-229)

Govor, ki rani, in razmerja moči: primer LGBTQ+ skupine

Download PDF

Definicije sovražnega govora kot ene od oblik govora, ki vznemirja, rani, žali, poleg nestrpnosti in agresivnosti izražanja izpostavljajo manjšinski status skupin in oseb, proti katerim je govor usmerjen. Kljub temu se v razpravah o sovražnem govoru pogosto spregleda asimetrija moči, in to neredko celo tedaj, ko se sicer poudarja manjšinski status določenih družbenih skupin, vendar se razmerje med večino in manjšino obravnava kot številsko. Taka dekontekstualizacija briše razliko med sovražnim in žaljivim govorom. To v skrajnem primeru lahko privede do kriminalizacije zahtev podrejenih, kar je v popolnem nasprotju z namenom regulacije, ki jo implicirajo definicije sovražnega
govora, kakršna je definicija Sveta Evrope. Pričujoče besedilo je prispevek v podporo tezi, da je sovražni govor specifična oblika govora, ki rani, natanko zaradi specifičnih materialnih pogojev
in pozicij, ki jih družbene skupine, na katere govor meri, zasedajo v družbeni ureditvi in razmerjih moči, in da prav zato še dodatno utrjuje neenakosti. V analizi konkretnega primera se omejujemo
na sovražne grafite zoper LGBTQ+ skupine in skupnosti ter na strategije njihovega odpora.

Ključne besede: sovražni govor, družbena ranljivost, nasilje, toleranca, transspolnost, LGBTQ+ skupine, grafiti

Nina Perger, mag. prof. soc. ped., mlada raziskovalka in asistentka na Fakulteti za družbene vede. Raziskovalno se ukvarja z razmerji moči med spoli, z marginaliziranimi seksualnimi in spolnimi identitetami ter z vsakdanjim življenjem oseb z nenormativnimi seksualnimi in spolnimi identitetami. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

Metka Mencin Čeplak, docentka socialne psihologije, predavateljica na Fakulteti za družbene vede. Raziskovalno se ukvarja s konstrukcijo stigmatiziranih identitet, s pogoji in učinki stigmatizacije in
diskriminacije ter z vlogo psiholoških vednosti v oblastnih razmerjih. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

 

Anja Kocman in Danaja Grešak (str. 230-242)

Bodeča neža kot metoda zoperstavljanja seksističnemu govoru
Download PDF

V dosjeju analizirava pobudo oz. nagrado bodeča neža, ki jo kolektiv Rdeče zore in uredništvo spletnega portala spol.si od leta 2013 naprej podeljujeta za najbolj seksistično izjavo leta. Pomembno vlogo pri izboru te izjave ima (širša) javnost, ki je vabljena k zbiranju izjav, prav tako pa odloči o zmagovalcu. Bodečo nežo vidiva kot eno od metod zoperstavljanja seksističnemu govoru v Sloveniji oz. kot prakso, ki problem seksizma prepoznava, ga obravnava in problematizira. Najina analiza (temelječa na metodi diskurzivne analize) je pokazala, da javne osebnosti širijo in normalizirajo seksizem skozi rabo heteroseksističnih, esencialističnih in etnonacionalističnih izjav. To počnejo s stereotipiziranjem, verbalnim ponižanjem, podcenjevanjem in diskreditiranjem pod krinko humorja. Ker imajo besede tistih na položajih veliko moč in posledično na njih leži velika etična odgovornost, je bodeča neža fokusirana na njihove izjave. Z njimi namreč normalizirajo seksistični govor ter tako reproducirajo androcentrični družbeni red in patriarhalne vzorce; njihov neokonservativni, populistični in subtilni seksizem pa postaja čedalje bolj odporen proti problematizaciji.

Ključne besede: bodeča neža, feminizem, seksizem, populizem, neokonzervativizem

Anja Kocman je magistrica kulturologije. Danaja Grešak je diplomirana sociologinja kulture in profesorica angleškega jezika. Nobena ni zaposlena v svoji stroki, sta pa obe od leta 2009 članici feminističnega in kvirovskega kolektiva Rdeče zore, od leta 2013 članici delovne skupine Bodeča neža. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.; Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

 

 

Darij Zadnikar (str. 247-260)

Epistemologija migrantske krize

Download PDF

Migrantska kriza 2015/2016 je razgalila neučinkovitost političnih institucij Evropske unije in poleg grške finančne krize in izstopa Združenega kraljestva iz EU nakazala prehod k neki še ne konsenzualni »novi Evropi«. V tem prehodu se krepijo negativni populistični in rasistični nagibi, katerih žrtve so predvsem migranti. Državne institucije, podprte z mediji in domnevno »strokovnimi« argumentacijami, ravnajo z migranti iz povsem določenih izhodišč, ki se jih to besedilo loteva s stališča postkolonialne epistemologije. Ta razkriva instrumentalni in manipulativni odnos do populacij v stiski, logiko mej in tvorjenja prepadov med kulturami, krepitev rasističnih hierarhij, pa tudi, kako se znanost odreka razsvetljenskim temeljem v imenu tehnokratske regulacije. Besedilo v epistemologiji Juga in militantnem raziskovanju vidi možnost preseganja procesa objektiviranja migrantov in
vključevanja njihovega glasu tudi v oblikovanje drugačne Evrope.

Ključne besede: migracije, begunska kriza, epistemologija Juga, militantno raziskovanje, prepadno mišljenje

Darij Zadnikar je doktor filozofije, ukvarja se z radikalno politično teorijo, filozofijo edukacije in pisanjem za marginalce. Zaposlen je na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, zavezan pa globalnemu aktivizmu. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

RECENZIJE

 

 

Maša Bračič (str. 265-268)

Na napačni strani bodeče žice

Download PDF

 

 

 

 

 

 

Lilijana Stepančič (str. 269-274)

Kako se počutiš, če si problem?

Download PDF

 

 

 

 

 

Mirna Berberović (str. 275-277)

Mainstream feminizem?

Download PDF

 

 

 

 

Kristjan Nemac (str. 278-282)

Z zmago boste vse pogubili

Download PDF

 

 

 

 

Blaž Javornik (str. 283-288)

»Razvada čezmernega tujkarjenja« ali kako se izogniti krotovičenju misli in skladiščenju poslovenjenih mrtvečih fraz

Download PDF

 

 

 

 

 

Prenesite celotno številko tukaj:

Prenesi PDF / Download PDF

Zrcalo/Mirror 1

Prenesi PDF / Download PDF (Mirror)

 

 

Zrcalo/Mirror 2

Prenesi PDF / Download PDF (Mirror)