17July2019

 Facebook ČKZ 

ckz

Latest News

Home

Poziv odgovornim EU: Takoj zaustavite morijo na zunanjih mejah Evropske unije!

Zaradi množičnega umiranja beguncev in begunk na zunanjih mejah Evropske unije, neodgovorne reakcije odgovornih v EU, ki dekontekstualizirajo tragedijo, povzročajo neobčutljivost evropske javnosti in celo širijo neutemeljen občutek ogroženosti državljank in državljanov EU pred begunkami in begunci ter migracijami nasploh, smo se na javni tribuni z naslovom Zaustavimo morijo v Sredozemskem morju, ki je potekala 5. maja na Fakulteti za družbene vede, na Univerzi v Ljubljani povezali v mrežo z namenom koordiniranega konkretnega delovanja za zaustavitev morije na zunanjih mejah EU. Poziv odgovornim EU je naša prva skupna iniciativa. Vabimo vse, ki so prizadeti in ogorčeni zaradi te trajajoče morije in evropske sramote, da podprejo poziv s svojim podpisom.

Na osnovi dolgoletnih izkušenj delovanja na področju migracij ostro protestiramo proti sprenevedanju odgovornih EU in njihovemu zavračanju odgovornosti za morijo na zunanjih mejah EU. Znanje, ki nastaja v okviru raziskovalnih projektov, poučevanja družbenega fenomena migracij, aktivističnega in solidarnostnega angažmaja nedvoumno kaže, da so množične smrti v Sredozemskem morju, pa tudi na drugih mejnih področjih EU, rezultat migracijskih politik Evropske unije in njenih držav članic.

Zato odgovorne v EU pozivamo, da takoj zaustavijo morijo na zunanjih mejah EU, kar pomeni, da opustijo vse politike in ukrepe, ki imajo za posledico kriminalizacijo migracij in nastanek skrajno ranljive in brezpravne populacije migrantov in migrantk, ki je žrtev množičnih zlorab, ter sprejmejo ukrepe in politike, ki izhajajo iz jasnega zavedanja odgovornosti EU za nastali položaj in iz upoštevanja migracij kot kompleksnega družbenega gibanja, katerega priznanje in legalizacija je nujen pogoj za gradnjo pravičnih globalnih odnosov.

Konkretno zahtevamo: 

- takojšnjo vzpostavitev širokega in kar najbolj funkcionalnega koridorja za prehod ljudi na varna območja EU. Vzpostavitev takega koridorja zahteva takojšnjo prenehanje eksternalizacije evropskih meja v praksi, ukinitev "migration remote control" (tj. viznega režima) in organiziranje varnega in legalnega prevoza iz območji ob zunanjih mejah EU na območja EU;

- razporeditev bremena sprejema beguncev ter begunk na vse države članice EU, pri čemer je treba absolutno upoštevati preference beguncev in begunk;

- takojšen moratorij vračanja beguncev in begunk. Tako vročega vračanja, ki ga je uzakonil španski parlament, kot drugih oblik vračanja. Zahtevamo, da se oblikuje mehanizme za obravnavo in integracijo beguncev in begunk v državah EU v skladu z mednarodnim pravom (načelo non refoulement na osnovi Convention Relating to the Status of Refugees) in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (ukinitev vseh centrov za tujce in ukrepov zapiranja in prisilnega vračanja);

- da se začne s takojšnjo sanacijo posledic zločinskih migracijskih politik, ki na teritoriju EU ustvarjajo nedokumentirane migrante, brezpravne in skrajno ranljive posameznike in posameznice. Zahtevamo takojšnje ukrepe v smeri legalizacije njihovih statusov in takojšnjo zaustavitev deportacij;

- začetek demokratičnega procesa oblikovanja nove skupne migracijske politike EU. Prenehanje morije na zunanjih mejah EU in množične proizvodnje ljudi brez papirjev v državah članicah EU je prvi korak in hkrati nujni predpogoj za začetek takega procesa. Vanj morajo biti vključene transnacionalne oziroma migrantske skupnosti, izvorne države migrantov in migrantk ter evropska civilna družba. Morijo na zunanjih mejah EU ter hitro degradacijo civilnega življenja v EU zaradi proizvajanja ljudi brez papirjev lahko dosežemo zgolj z globalnim dogovorom, ki bo dogovor globalne pravičnosti.

 

 

Kot akterke in akterji evropske civilne družbe na osnovi ekspertnega znanja vztrajamo, da se pri reševanju trenutne begunske krize upošteva:

- da morajo vsi kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni politični ukrepi temeljiti na poznavanju in preprečevanju vzrokov uničevanja človeških življenj v mejnih, begunskih življenjskih situacijah, ki so povezane s političnimi, ekonomskimi in kriminalnimi viri neenakosti in omejevanjem ter kršitvijo človekovih pravic;

- da je treba pri oblikovanju politik upoštevati različne perspektive begunstva, ki izhajajo iz nepravičnih medčloveških delitev po spolu, starosti, stanju telesnosti, etniji/nacionalnosti in materinem jeziku, religiji, političnem prepričanju, družbenemu razredu in kulturnemu sloju;

- da je treba srednjeročno in dolgoročno politično delovanje v zvezi z begunsko problematiko utemeljiti na raziskovalnih študijah begunstva in v primeru nasprotujočih si rezultatov študij (kot je to v primeru ekonomskih učinkov begunstva) utemeljiti odločitve na rezultatih tistih študij, ki skozi vizijo omogočajo prehod v solidarno družbo čim večjega skupnega dobrega.