Masaža je govorica dotika. Je dvosmeren proces dotikanja in odzivanja, je izmenjava energije. Za kvalitetno masažo je izjemnega pomena odnos med prejemnikom in dajalcem ter njuna komunikacija. Orodje sporazumevanja so roke, ki dajejo in sprejemajo. Od vseh čutov je najbolj razvit dotik, ki je za ljudi in živali življenjskega pomena. Dotik nas tolaži, pomirja, sprošča in s tem zdravi. Pove nam, da nismo sami, daje nam občutek sprejetosti in ljubezni, ki sta osnovi za zdravo samopodobo. Če je potreba po dotikanju nezadovoljena, je telesni in duševni razvoj lahko moten. Dotik je govorica, s katero kažemo svoja občutja in je pomembna v vseh življenjskih obdobjih. Živimo v času, ki dotik vedno bolj reducira in ga v veliki meri speljuje zgolj v funkcijo spolnosti.
Masaža učinkuje na človeka kot celoto. Na telesni ravni sprošča in krepi mišice, pospešuje venski pretok krvi, zvišuje raven hemoglobina, spodbuja pretakanje mezge in razteza vezivno tkivo sklepov. Na eterski ravni spodbudi pretoke po meridianih in energijskih središčih ali čakrah. Skrbna masaža sprosti energijo, ki se zaradi vsakodnevnih stresov, fizičnih naporov in nepravilne drže nakopiči v določenih delih telesa, kar se med drugim kaže tudi kot otrdele in boleče mišice. Dandanes se človek slabo zaveda svojega telesa. Masaža je tako priložnost, da vzpostavi stik z njim in si preko njega ozavesti čustvene ter mentalne vzorce.
Glede na izvor delimo masaže na zahodno klasično oz. švedsko in vzhodne masaže: TUI-NA, zen-shiatsu, tibetanska, ayurvedska, tajska, refleksna masaža stopal. Glavna razlika med klasično masažo in vzhodnimi masažami je v osnovnem pristopu. Pri klasični masaži se pojmuje človeka kot fizično telo, ki deluje kot zelo zapleten stroj. Vse vzhodne masaže obravnavajo človeka kot celoto telesa in duha.