Utemeljitelj zahodne klasične masaže je Šved Per Henrik Ling (1776-1839), učitelj mečevanja, ki si je zdravil poškodovano ramo, tako da je združil aktivne vaje z masažo. Po njem se klasična masaža imenuje tudi švedska masaža. Prvi jo je na znanstveno medicinsko osnovo postavil Nizozemec dr. Metzger (1839-1900), ki je pridobil tedanje vodilne kirurge po Evropi, da so prevzeli masažo kot metodo zdravljenja na svojih klinikah. Sicer pa je že Hipokrat (460-377 pr. n. št.) govoril o prednostih in kontraindikacijah za masažo.
S klasično masažo delujemo predvsem na mišicah, vezeh in kitah. Učinki klasične masaže so:
- izboljšanje cirkulacije krvi in limfe ter prenos krvnih in hranljivih snovi;
- povišanje toplote kože in izboljšanje njenega stanja;
- hitrejša odstranitev presnovkov;
- razkroj adhezij;
- zmanjševanje zatrdelosti tkiv;
- omehčanje in raztegnitev skrajšanih, zakrčenih tkiv;
- blažilen učinek na centralni in periferni živčni sistem.
Glede na namen delimo klasično masažo na sprostitveno, športno in medicinsko ali terapevtsko. S sprostitveno masažo želimo povečati psihofizične sposobnosti in doseči psihofizično relaksacijo. Športna masaža se uporablja za dvig športne učinkovitosti, tekmovalne pripravljenosti in po naporu za relaksacijo mišic ter pospešitev procesov odplavljanja odpadkov. Terapevtska masaža je del celotnega programa zdravljenja v okviru fizioterapije.
Masaža traja 40 minut.