23Januar2018

 Facebook ČKZ Switch to EnglishSwitch to Slovenian language

Nahajate se: Domov | Novice | Publikacije | Izšla je nova številka Časopisa za kritiko znanosti: Izguba sveta

Zadnje novice

Izšla je nova številka Časopisa za kritiko znanosti: Izguba sveta

ČKZ številka 248 - Izguba svetaIzšla je nova številka Časopisa za kritiko znanosti (številka 248), naslovljena Izguba sveta.

O današnjem času lahko zatrdimo, da se je bistvo človeške eksistence prekrilo z anksiozno ugotovitvijo, po kateri se je vse trdno utekočinilo oziroma vsa stalnost je ostala brez trdnih tal – prav temu fenomenu dajemo naslov Izgube sveta. Takšna sprememba je vodila v stanje, kjer se zdi, da lahko govorimo zgolj še o vrvenju pojavov, kaotičnosti kapitalistične produkcije, izpraznjenosti materije, dekonstrukciji jezika, manku resnice, izginjanju javnih (skupnih) prostorov itd. – ali preprosto, o obči izgubi skupnega sveta. Medtem ko je za Heraklita Efeškega veljalo, da je »svet večen, nenastal in neminljiv«, v moderni dobi se pojavi ideja o »spremembi« sveta, je naš čas, kot kaže, zaznamovan z njegovo izgubo. Marx je v 11. tezi o Feuerbachu dejal, da so ˝filozofi svet samo različno interpretirali, sedaj pa je nastopil čas, da ga spremenimo˝. Našo tezo lahko tako podamo s parafrazo: filozofi so svet samo različno interpretirali, mi pa smo ga izgubili. Ali  morda v za odtenek pikrejši obliki, ki pa ima to prednost, da upošteva soodgovornost za izgubo sveta: filozofi so svet samo različno interpretirali, mi pa smo ga povsem zavozili. Nemara pa je v zadnji instanci svet že sam po sebi stremi po svojem izginotju, s čimer zagata ni več v tem, da so filozofi svet zgolj različno interpretirali, temveč v tem, da so pri tem spregledali njegovo konstitutivno samo-negacijo.

˝Svet smo izgubili˝ je izhodiščna teza – toda v kakšnem smislu mislimo to izgubo sveta? Kljub temu, da bi bilo dovolj reči, da jo lahko poimenujemo kot metafizično, skupno, ontološko, psihično, politično ali še kakšno drugo, bodimo preciznejši. Svet smo izgubili, prvič, v smislu sveta kot Zemlje, naravnega ekosistema, ki je nepovratno poškodovan in kjer niti, če bi ustavili vso industrijo tega sveta, ne bi uspeli preprečiti rakotvorne ekološke katastrofe, ki smo jo proizvedli. Svet smo izgubili, drugič, v smislu metafizičnega sveta, brez katerega si specifike človeške eksistence niti ne moremo zamišljati, namesto tega pa smo dobili virtualni, hiper-realni svet simulakrov. In ne nazadnje, smo svet izgubili, tretjič, v smislu sveta kot tistega skupnega, kjer ne gre zgolj za golo življenje, marveč za sobivanje oziroma dobro življenje, katerega pogoj je politika.

 

Urednika tematske številke: Mirt Komel, Goran Vranešević


Kazalo

Goran Vranešević in Mirt Komel: Napotilo k izgubi sveta

Jean-Luc Nancy: Urbi et orbi: stvarjenje sveta ali mondializacija

Mirt Komel: Svet in njegova izguba: zgodovina zatona nekega zahoda

Tonči Kuzmanić: Začetki izginjanja sveta – odločilni korak: stoicizem kot temelj anti-Sveta in/ali družbe(nega) Zahoda

Zdravko Kobe: Svet brez sveta: Heglova teorija dejanja in težave z občim

Anej Korsika: O svetu enajste teze o Feuerbachu

Goran Vranešević: Prihajajoči svet in žalovanja za njim

Tomi Bartole: Antropologija in »Izguba Sveta«: formulacija teorije utelešenja

Dean Komel: Odstrje svetovnosti pri Martinu

Ana Jovanović: Krasni novi svet (z)možnosti in njegova dejanskost

Julija Magajna: Razkrajanje modela smrti

Vesna Pobežin: Meja ideologije – meja realnosti: »Izguba sveta? Ja, prosim!«

Aljoša Kravanja: Podtalna govorica: Dostojevski in problem trpljenja