23Januar2018

 Facebook ČKZ Switch to EnglishSwitch to Slovenian language

Nahajate se: Domov | Novice | Publikacije | V 256. številki o neoliberalizmu v šolstvu in zamolčanih zgodovinah

Zadnje novice

V 256. številki o neoliberalizmu v šolstvu in zamolčanih zgodovinah

255. številka ČKZ

Časopis za kritiko znanosti v 256. številki (druga številka v letu 2014) prinaša dva tematska sklopa: premisleke o "Neoliberalizmu v šolstvu" in o "Zamolčanih zgodovinah".

 

Neoliberalizem v šolstvu

Ko se sprašujemo o tem, v kolikšni meri je neoliberalizem vdrl v šolski prostor, lahko umeščanje značilnosti neoliberalne logike in ideologije v slovenskem šolskem sistemu ali širše spremljamo na različnih ravneh. Prva je splošnogospodarska, druga je politična, tretja ideološka, četrta diskurzivna. Številni komentatorji neoliberalnih reform v izobraževanju in znanosti celo ugotavljajo, da neoliberalna ideologija na tem področju predvideva neko novo, spremenjeno in prevrednoteno vlogo znanja. Že vsiljeni terminološki besednjak pravzaprav razkriva tiho privolitev v neoliberalne reforme, ki niso prišle iz nič – izvirajo pač iz ponotranjenega diskurza o pojmih, kot so vseživljenjsko učenje, učenje učenja, človeški kapital, človeški viri, učinkovitost, uspešnost, storitve, družba znanja, kompetence. Ti in drugi so konceptualizirali ne le naše dojemanje šolskega polja (velja predvsem za sekundarno in terciarno izobraževanje), ampak so ga tudi konkretno predrugačili. Kritičnega premisleka o morebitnih slabih posledicah ni bilo.

Urednik: Boris Vezjak

Avtorice in avtorji prispevkov: Marija Javornik Krečičin Marko Marinčič, Pavel Zgaga, Valerija Vendramin, Tibor Rutar, Primož Krašovec, Zdenko Kodelja, Andrej Adam, Mitja Sardoč.

 

Zamolčane zgodovine

Kako se piše zgodovina družbenih obrobij? Kako poteka zgodovinjenje margine? Ali sploh poteka? Visoka nacionalna zgodovina, umetnostna zgodovina, literarna zgodovina, antropologija, etnologija, sociologija, arheologija in drugi akademski diskurzi, ki se ukvarjajo s človekom in družbenimi sistemi v minulih zgodovinskih obdobjih, pojem ženske homoerotike dosledno cenzurirajo. Ženskih homoerotičnih razmerij, biografij, zgodovinskih osebnosti, likov iz preteklosti itd. v uradni zgodovini bodisi sploh ni mogoče najti, zaradi sistematičnega izbrisa – prezrtja, izpuščanja in zamolčevanja, bodisi znanstveni diskurz lezbištvo mutilira– zastira, kamuflira, kodira, filtrira, prikrojuje in ukaluplja v strejt režim. Strategije skrivanja ženske homoerotike so strukturni del večinskega toka znanosti in njenega aparata.

V pričujočem tematskem bloku zanima, kako in zakaj obstoječe strokovne objave zastirajo sfero zasebnosti, niso odprte ali vključevalne za identitetno raznolikost. Ne dopuščajo, zamolčijo in celo zanikajo možnost, da številne ženske – umetnice, slikarke, pisateljice, pesnice, šolane, izobražene, samostojne in neodvisne ženske – morda niso bile aktivno vključene v matrico heteronormativnosti. Opcija, da morda sploh niso živele heteroseksualnih razmerij, se sploh ne zastavi. Zakaj logična, rudimentarna dedukcija ravno pri tem vprašanju ni mogoča? Zakaj nekateri avtorji in avtorice vnaprej deklarativno zavračajo možnost drugačne spolne ali seksualne identitete? Čemu so namenjene korekcijske cenzure? Kako si takšen pristop lahko razlagamo, zakaj se nekonformne ženske biografije obravnavajo tako? Po čem vendarle lahko sklepamo kaj več od zgolj ugotovitev uradnih razlag, zakaj je pomembno uporabiti spolno in seksualno inkluziven, na raznolikost spolov, spolnih identitet in spolne usmerjenosti senzibilen pristop? In naprej, zakaj je spregledovanje ključnih biografskih elementov sporno in vodi v nepopolno, pristransko znanost? Je takšna znanost zloraba? Ne nazadnje se sprašujemo tudi, kakšen je vpliv samocenzure zgodovinskih osebnosti, vpliv samozatajevanja ter samozanikanja manjšinskih identitet kot oblike preživetvene strategije v družbenem kontekstu, ki odstopom od 'normalnosti' ni naklonjen ali je celo sovražen in nevaren.

Urednica: Tatjana Greif

Avtorice prispevkov: Tatjana Greif, Ljiljana Kolešnik, Jasmina Šepetavc, Lillian Faderman, Nataša Velikonja, Maja Šučur, Kristina Hočevar.