12December 2017

 Facebook ČKZ Switch to EnglishSwitch to Slovenian language

Nahajate se: Domov | Novice | Vabilo k sodelovanju in oddaji povzetka za številko "Misliti revolucijo"

Zadnje novice

Vabilo k sodelovanju in oddaji povzetka za številko "Misliti revolucijo"

Vabilo k sodelovanju in oddaji povzetka:
 
Misliti revolucijo (delovni naslov)
( Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, jesen 2017)
(urednica in urednika: Nina Kozinc, Andrej Kurnik, Nikolai Jeffs)
 
Prihodnje leto bo minilo sto let od oktobrske revolucije, prelomnega dogodka v razvoju modernega kapitalizma, dogodka, ki je dodobra predrugačil načine postajanja revolucionarnih in osvobodilnih gibanj po vsem svetu. Pri Časopisu za kritiko znanosti bomo obletnico zaznamovali z izidom številke z delovnim naslovom Misliti revolucijo.
Oktobrska revolucija je bila po imploziji vzhodnoevropskih socialističnih režimov tako rekoč anatemizirana, čeprav je v številnih pogledih nedvomno konstitutivna za sodobni sistem globalnega integriranega kapitalizma. Po drugi strani premišljanje o oktobrski revoluciji odstira nove poglede na potenciale in omejitve emancipatornih in osvobodilnih politik; to še posebej velja za tiste boje, katerih preteklost in sedanjost je bistveno zaznamovala prav oktobrska revolucija kot dogodek in metoda revolucionarne družbene preobrazbe. Živimo v času, ko je preizpraševanje okcidentalizma postalo globalni trend, kar s sabo prinaša vse silovitejši vzpon kozmovizij, ki so bile utišane v moderni. Te kozmovizije kapitalistično globalizacijo bodisi legitimirajo bodisi jo izzivajo in gradijo nove antikapitalistične alternative; da bi razumeli, kakšni so potenciali in slabosti teh zastavitev, se moramo poglobiti v lokalne izkušnje osvobodilnih in revolucionarnih bojev, ki so se artikulirali v tesnem odnosu z oktobrsko revolucijo. Naš namen je odpreti prostor za kritični premislek tradicije revolucionarnih in osvobodilnih bojev. To tradicijo si želimo iztrgati iz rok kapitalističnega revanšizma in sprožiti diskusijo o možnostih radikalnega preloma v času naraščajočega avtoritarizma oblasti. Nov politični horizont za emancipatorna in osvobodilna gibanja lahko odpremo le, če hipotezo revolucije ponovno premislimo. 


Za mišljenje revolucije lahko zavzamemo dve različni epistemološki izhodišči. Prvo izhodišče jemlje revolucijo kot predmet proučevanja, kot utemeljitev suverene oblasti, vzpostavitev režima. Ta perspektiva je ob politični podpori krotilcev revolucije procese, ki jih je sprožil oktober 1917, spremenila v pokvečenega avtoritarnega suverena in ga postavila na mesto univerzalnega razlagalca, drugačne vizije pa preganjala in jih označevala za obrobne. Nas pa zanimajo ravno te. Zanima nas epistemološko izhodišče, ki v središče postavlja razsrediščeno revolucionarno postajanje, izhodišče, ki drži revolucionarno hipotezo nenehno odprto. Za nas je revolucija pluralno in hibridno mesto izjavljanja. Trdimo, da revolucija ni (bila) zgolj enkraten Dogodek; nasprotno, revolucija je nedokončano dogajanje, ki še vedno dolbe nove prostore in temporalnosti, nove vidike revolucionarne paradigme. Ta perspektiva je delavnica pisanih opek nove paradigme, ki jih za boj ob zatonu moderne potrebujejo subalterni.


Želimo biti del tega vrenja, zato bomo revolucijo v jesenski številki Časopisa za kritiko znanosti mislili skozi manjšinskostno epistemološko izhodišče – obrobno, zamolčano, prezrto, potlačeno, zatrto, a nič manj konstituirajoče. Osvetlili bomo prelome v (dis)kontinuiteti paradigme moderne socialistične revolucije, da bi tako odprli polje razmišljanja o novem političnem horizontu sedanjosti. Govorili bomo o načinih izključevanja alternosti in njeni konstitutivnosti za moderno socialistično revolucijo. In, ne nazadnje, odprli bomo prostor za reapropriacijo revolucionarnih tradicij in premišljen dialog s preteklostjo.  Ob tem nas še posebej zanimajo študije, refleksije in analize:

  • 1. kako je revolucionarna paradigma, ki se je izkristalizirala v oktobrski revoluciji, ujeta v moderno, evropocentrizem, okcidentalizem in prakse utišanja alternih vizij in praks;
  • 2. ključni prelomi in diskontinuitete v razvoju moderne socialistične revolucionarne paradigme, na primer resolucija informbiroja, antikolonialne revolucije in gibanja, leto 1968, padec blokovske delitve sveta in pojavitev novih revolucionarnih praks (primer zapatizma 1994 ipd.);
  • 3. aktualna revolucionarna postajanja, ki so od avtonomističnih praks in socializma 21. stoletja v Abya Yali (Latinski Ameriki), do demokratičnega konfederalizma v Kurdistanu v kritičnem dialogu z revolucionarno dediščino oktobrske revolucije.      


Pisce in piske, ki se prepoznajo v našem konceptu, vabimo, da vstopijo v proces premišljanja in pisanja besedil.

Povzetki
Povzetke predlaganih prispevkov v dolžini do 300 besed, skupaj s kratkim biografskim opisom pošljite sourednici Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate., najpozneje do 18. decembra 2016.

Časovnica
Povzetki: 18. december 2016
Odgovor urednice in urednika avtorjem in avtoricam: 10. januar 2017
Besedila: 15. maj 2017

Sestava tematske številke in navodila avtorjem/avtoricam
Poleg znanstvenih člankov sprejemamo predloge za esejistična besedila, prevode, intervju, recenzije, dokumente, fotografsko gradivo idr.
Prispevki so oblikovani v skladu z navodili avtorjem/avtoricam, ki so dostopna na: http://ckz.si/navodila

(Ilustracija: Vasco Mourao)