22Oktober2017

 Facebook ČKZ Switch to EnglishSwitch to Slovenian language

Nahajate se: Domov | Novice | Intervencije | Višje delovno in socialno sodišče je pritrdilo Igorju Mekini

Zadnje novice

Višje delovno in socialno sodišče je pritrdilo Igorju Mekini

Po skoraj osmih letih sojenja v tožbi Igorja Mekine – nekdanjega urednika zunanjepolitične redakcije pri časopisni družbi Dnevnik – zoper ČP Dnevnik zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani pravnomočno odločilo, da so odgovorni na Dnevniku Mekino odpustili nezakonito. Odpuščen je bil po objavi »washingtonske beležke«, ker naj bi nevestno ravnal z zaupnimi dokumenti. Ti so se, spomnimo, nanašali na pogovore med slovenskimi in ameriškimi diplomati, iz njih pa so bili razvidni interesi in zahteve ZDA do Slovenije kot predsedujoče svetu EU, da naj priznana Kosovo kot neodvisno državo. Sodišče je pritrdilo, da ta depeša ni bila niti državna niti »poslovna« skrivnost ter da Igor Mekina ob njeni objavi ni ničesar »izdal«.

Po sodbi sodišča je bila prav tako neutemeljena odpoved zaradi drugega razloga, zaradi enega samega stavka v njegovem komentarju z naslovom »Laži vazala«. S tem stavkom se odgovorni urednik Dnevnika Miran Lesjak po mesecu dni od tedaj, ko ga je pred objavo prvič prebral (in nanj ni imel nikakršnih pripomb) nenadoma ni več strinjal. Ter na tej podlagi Mekini zaradi »zavajanja javnosti« podal odpoved. Sodišče je jasno zapisalo, da je bil stavek v komentarju Igorja Mekine utemeljen ter da odpoved pogodbe novinarju-komentatorju predstavlja kršitev slovenske ustave in zakonodaje, ki instituta »zavajanja javnosti« sploh ne pozna.

Tako je na koncu postalo očitno, da je dobil Igor Mekina, ki se je zmeraj boril za pravice ogroženih manjšin in svobodo medijev, leta 2008 odpoved zaradi »verbalnega delikta«. Pričakovali bi lahko, da bo vsaj odgovornemu uredniku velikega medija, kot je Dnevnik, povsem jasno, da so v novinarstvu dejstva svéta in komentarji svobodni ter da – kot je ugotovilo Višje sodišče – novinarjev ne morejo odpuščati niti če se v komentarjih zmotijo, kar v primeru Igorja Mekine nikakor ne velja. Šokantno je, da je sodišče to spoznalo šele po skoraj osmih letih pravdanja, čeprav je to dejstvo, na katerega je Igor Mekina opozarjal že od začetka. Pravda glede vrnitve na delo in odškodnine pa sploh še ni zaključena.

Igorja Mekino smo do leta 2008 dobro poznali, saj smo redno prebirali njegove kritične in nepopustljive novinarske prispevke, ki so pogosto odprli javno polemiko in razgrnili številne zamolčane zgodbe. Bil je odgovorni urednik Katedre, ki so jo že v prejšnjem sistemu večkrat prepovedovali in uničevali, v Maribor pa je konec osemdesetih let prejšnjega stoletja pripeljal najbolj znanega jugoslovanskega disidenta Milovana Đilasa in mu tako omogočil prvi javni nastop po 34 letih cenzure.

Kariera Igorja Mekine se lahko nekako poistoveti z zgodbami ljudi, ki jim je Slovenija odrekla humanost – z zgodbami izbrisanih. Od leta 2008 ni več dobil redne zaposlitve, njegov dostop do medijev je bil praktično onemogočen. Igor Mekina je bil namreč prvi, ki je že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja opozoril na problem izbrisanih in se lotil zapisovanja njihovih zgodb. Zapisoval jih je, še preden smo v Sloveniji spoznali, da je depeša Slavka Debelaka 26. februarja 1992 izbrisala 25.671 oseb. Izbrisani so preživeli pekel doma, v družini, v lokalnem okolju; pekel ustavnih presoj in končno tudi razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, s katero so dokazali, da jim je Slovenija zaradi diskriminacije na podlagi etnične oziroma nacionalne pripadnosti odvzela možnost preživetja.

Čeprav se je novinarju Igorju Mekini pripetil »le« karierni izbris, pa je tudi ta poseben, saj je skoraj sočasno službo izgubila tudi njegova partnerica, sicer mednarodno priznana in večkrat nagrajena novinarka, njegova družina pa je bila podvržena velikemu odrekanju in šikaniranju. Kljub družbeni izločitvi in osami je Igor Mekina vztrajal in uspel. Edini glas podpore, ki ga je v osmih letih prisilne samote in boja za preživetje prejel, je bila »Izjava v podporo Igorju Mekini«, ki jo je spisalo in skupaj s sto somišljeniki podpisalo uredništvo ČKZ. Ker je sodišče v nekaterih ključnih sklepih prišlo do zaključkov, ki so enaki tistim iz naše Izjave, jo v upanju, da se podobna izginotja kritičnih novinarskih glasov nikdar več ne ponovijo, ponovno objavljamo.

Podpisnikom izjave pa Igor Mekina sporoča: »Vesel bi bil, če bi lahko članom uredništva ČKZ in vsem podpisnikom peticije nekako sporočil, da se vam iskreno zahvaljujem za izjavo podpore, saj je bila edina, ki sem jo v osmih letih prejel.«

 


 

Izvirna izjava s podpisniki (2008)

Izjava v podporo Igorju Mekini

Ob nedavnih opozorilih predsednika Republike Slovenije, da se v Sloveniji še zmeraj dogajajo pritiski na novinarje, smo spodaj podpisani sodelavci in uredniki ČKZ ter drugi podpisniki zgroženi in zaskrbljeni zaradi molka, s katerim je bila med slovenskimi novinarji sprejeta po izredno kratkem postopku izvedena odpustitev urednika mednarodnopolitične redakcije Igorja Mekine. 24.3. bo namreč minilo komaj mesec dni od kar je Igor Mekina prejel odpoved in komaj dva meseca od trenutka, ko je bil v Dnevniku objavljen članek »Fried: Slovenija naj prva prizna Kosovo!«, ki je sprožil »diplomatsko afero«.

Nesprejemljivo je, da je bil ob koncu afere - v kateri celo MZZ ni našlo krivca za »odtekanje« dokumenta novinarjem - z izgubo službe kaznovan zgolj novinar, ki je napisal članek, ki je razkril nesprejemljivo servilnost slovenske zunanje politike do zgrešene politike velikih sil, predvsem do ZDA. O upravičenosti ali neupravičenosti Dnevnikove izredne odpovedi bo odločalo sodišče. Vendar pa moramo opozoriti na nesprejemljivo dejstvo, da je bil Igor Mekina večkrat zaporedoma najprej javno obtožen s strani odgovornega urednika Dnevnika, še predno se je lahko zagovarjal v zakonsko določenem postopku v okviru lastnega podjetja. Kot nesprejemljivo za civilizirano družbo ocenjujemo tudi to, da je bila Igorju Mekini »obdolžitev« podjetja »Dnevnik« zalepljena kar na vrata stanovanja, kar spominja na metode linča. Prav tako kot popolnoma nesprejemljivo ocenjujemo omenjanje »sorodstvenih vezi« s tujci, ki jih je odgovorni urednik Dnevnika označil kot domnevni razlog za »curljanje« informacij iz Dnevnika. Nepooblaščeno izročitev informacij je zmeraj potrebno dokazati, ne glede na nacionalno pripadnost ali sorodstveno razmerje, ki s tem nimajo prav nobene zveze. Še več, omenjanje teh razmerij v odnosu do lastnega zaposlenega predstavlja hudo kršitev slovenskih in mednarodnih pravnih norm in ga je mogoče razumeti tudi kot šovinizem, ki je zgolj za silo prikrit z liberalnimi floskulami o boju za zaščito ugleda lastnega podjetja.

Enako sporna se nam zdi tudi trditev, da naj bi bil Igor Mekina odgovoren za nekakšno škodo, ki naj bi nastala Dnevniku zaradi objave članka o vsebini »washingtonskih pogovorov« v beograjskem časniku Politika. Takšno logiko bi morda še lahko razumeli, če bi še zmeraj živeli v Jugoslaviji, toda v Dnevniku očitno še zmeraj nisu doumeli preprostega dejstva, da sta Slovenija in Srbija danes dve različni državi, Dnevnik in Politika pa dva časopisa, ki izhajata v različnih jezikih in v različni pisavi in nista konkurenčna. Objava iste informacije v tujih medijih zato niti Sloveniji niti Dnevniku ni mogla škoditi in kdor pristaja na takšno logiko, izdaja svobodomiselna načela na račun zgrešenega nacionalizma. To je še posebej očitno tudi zato, ker so bile sankcije proti Igorju Mekini uvedene šele po kritiki predsednika vlade Janeza Janše, ki je za »pozdravljanje tankov JLA leta 1991« dne 27.1.2008 obtožil Dnevnik. Takoj zatem so bile o delu Igorja Mekina in Svetlane Vasović Mekine v slovenskih medjih objavljene številne neresnice.  Znano je, da sta bila oba novinarja v vsej več kot dvajsetletni svoji karieri zmeraj v prvih vrstah boja za svobodo javne besede in pravice manjšin, zato molk novinarjev in publicistov ob drastičnem kršenju pravic obeh novinarjev odločno obsojamo.

 

Podpisani:

Barbara Beznec

dr. Tatjana Greif

dr. Marta Gregorčič

dr. Nikolai Jeffs

dr. Mitja Velikonja

Mirt Komel

dr. Andrej Kurnik

dr. Boris Vezjak

mag. Katarina Majerhold

dr. Jelka Zorn

 

Solidarnost so izrazili tudi:

Simona Fajfar (Delo)

dr. Boris A. Novak (Filozofska fakulteta)

Boris Čibej (dopisnik Dela iz Washingtona)

dr. Urša Lipovec Čebron (FF)

dr. Rajko Muršič (FF)

Borut Osonkar (Pekarna)

dr. Dušan Findeisen

dr. Blanka Tivadar (FDV)

mag. Kristjan Verbič

dr. Metka Mencin Čeplak (FDV)

dr. Bojana Piškur (Modarna galerija)

dr. Tina Kogovšek (FDV)

dr. Maca Jogan (FDV)

Matej Zonta

dr. Roman Kuhar (Mirovni institut)

dr. Andrej Bekeš (FF)

dr. Spomenka Hribar

Igor Drakulič (samostojni novinar)

Katja Hrobat (FF)

Nevenka Čurin (samostojna novinarka)

Jure Lesjak

Milena Verbič

dr. Rastko Močnik (FF)

Esad Halilović

Katarina Juvančič

dr. Maja Breznik (FF)

dr. Marina Gržinić (Reartikulacija)

Staš Kleindienst (Reartikulacija)

Sebastjan Leban (Reartikulacija)

Tanja Passoni (Reartikulacija)

dr. Andrej A. Lukšič (FDV)

dr. Katja Kobolt

Boris Lešnik

Borut Mekina (Mladina)

Sarah Lunaček (FF)

Sanda Vrhovac (FDV)

Iztok Jurančič (samostojni novinar)

Dare Čekeliš (POP-tv)

Igor Vidmar

Nataša Štefe (val 202)

Jože Kos Grabnar

Karmen Potokar

Andrej Adam

Irena Spanic

Goran C. Potočnik

dr. Andrej Fištravec (FF, UM)

dr. Vaso Predojević

Andrej Poznić

mag. Aldo Milohnić (Mirovni institut)

dr. Nehat Sadiku

Urška Meglič-Sadiku

Lea Sadiku

Aleksandar Todorović

Urh Ambrož (Radio študent)

Boris Vasev (Radio študent)

Erik Valenčič (Radio študent)

Milenko Vakanjac

dr. Rudi Rizman (FF)

Blagoje Miković

Ljubisa Bojović

dr. Miroljub Kljajić

mag. Matevž Krivic

Dimitrije Marković

Tjaša Pureber

Delegati in gostje skupščine Srbskega kulturnega in humanitarnega društva »Desanka Maksimović«, Celje

Robert Botteri (Mladina)

Grega Repovž (Mladina)

Ružica Bošković

Jure Trampuš (Mladina)

Matej Šurc (Radio Slovenija)

Andrej Pavlišič (Mutual Aid Situationis)

Silva Stanković

dr. Vlasta Jalušič (Mirovni institut)

dr. Biljana Vankovska (Filozofska fakuteta, Univerza v Skupju)

dr. Tonči Kuzmanić

Vida Tomše

Rok Kušlan (Radio študent)

Mojca Slodej Kuslan

mag. Katerina Ferkov (Delo)

Milan Aksentijević

mag. Sonja Kovacs (Time Out Beograd, Liberty Media d.o.o.)

prof. Miodrag Pavlović

dr. Urban Vehovar

Rotar Bojan

Arnold Marko (Radio Študent)

Natassa Petra Barat

David Tasič (nekdanji novinar in urednik)

dr. Mladen Dolar 

Šefket Suljević

Resnik Samo

Vardijan Vanja (RTV SLO)

Branko Celar

Tanja Fajon (RTV SLO) 

Erika Repovž

Renate Flottau (Balkan-correspondent "DER SPIEGEL")

Alenka Pahulje (samostojna novinarka)

Sašo Antić

Aleksandar Bozinovski (journalist at "Nova Makedonija")

Biljana Sugarčeva