Izberite vaš jezik

Znanstveni članki

Ugriz patriarhata. Aktualnost Ibsenove Nore v času Freuda

Namen prispevka je konceptualizirati histerijo kot feministično držo v zgodovini feminizma in analizi primera iz literarne klasike, ki je s tem povezan. Razprava se osredotoča na vprašanje, ali je glavna protagonistka Ibsenove drame Hiša lutk, po svetu bolj poznane kot Nora, feministični lik in ali jo lahko postavimo ob bok primerom iz Freudovih in Breuerjevih Študij o histeriji, Freudovega Odlomka iz analize primera histerije itn. ter skupaj umestimo v širši kontekst potencialnega upora moški dominaciji. Če lahko histerija za feminizem pomeni uporniško držo, lahko na tej osnovi zastavimo vprašanje, ali tudi primer Nore pomeni upor patriarhalnim normam in pričakovanjem. Ibsen je s svojo dramo predvsem zaradi zaključka izzval veliko polemik, ibsenizem pa je veljal za sinonim za histerijo. V teh okvirih prispevek postavi v ospredje Norino radikalno transformacijo iz »škrjančka« ali lutke v lutkovnici v avtonomno osebo, odraslo žensko, ki na koncu drame stori za tisti čas nedopustno dejanje – zavrne identiteto matere in žene ter s tem povezane patriarhalne družbene norme. V središču razprave, ki se opira na feministične razlage histerije in njene potencialne subverzivnosti, je Norin divji ples tarantele, s katerim tako kot Freudova histeričarka skozi telo izraža svojo psihično bolečino in družbeno podrejenost. Pri tem se analiza nasloni na interpretacijo Catherine Clément, po kateri ženske plešejo ta ples, da bi se ozdravile namišljenega ugriza tarantele. Ugriz, ki predstavlja »nevidni močni insekt patriarhalnega izročila in zakona«, je v sklepnem delu postavljen v kontekst razprav o oblikah feminističnega odpora, aktualnih za današnji čas.

 


Članek v reviji

Številka 280 - Strah kot orožje / Boj z neumnostjo in novi feminizmi
Vir
Časopis za kritiko znanosti
Številčenje
2020 , letnik letnik 48 , številka številka 280
9,00 € na kos (z DDV)
Preberite več …