Uredniški odbor

Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo (ISSN 0351-4285) je uveljavljena družboslovna in humanistična znanstvena revija. Zavezana je kritični obravnavi radikalnih pristopov in teorij družbenih gibanj in alternativnih političnih praks, socialno-ekoloških vprašanj, kulturnih študij in študij spola, znanstveno-tehnoloških sprememb, medijskih in komunikacijskih teorij, rizičnih tehnologij, socialno-pedagoških tem, marginalnosti, odvisnosti, hendikepiranosti itd., ki so jih obravnavali domači in tuji avtorji različnih strok
Časopis za kritiko znanosti

Glavni urednik: dr. Mitja Velikonja.

Odgovorna urednica: Danijela Tamše.

Uredništvo: Sandi Abram, Jernej Amon Prodnik, Uršula Berlot Pompe, Barbara Beznec, Marta Gregorčič, Tatjana Greif, Nikolai Jeffs, Nina Kozinc, Andrej Kurnik, Katarina Majerhold, Polona Mozetič, Andrej Pavlišič, Danijela Tamše, Mitja Velikonja, Boris Vezjak, Simona Zavratnik. 

Mednarodno uredništvo: Dan Chodorkoff (Vermont), John Holloway (Puebla), Sandro Mezzarda (Bologna), Nela Pamuković (Zagreb), Ian Parker (Manchester), Vjeran Pavlaković (Reka), Maple John Razsa (Maine), Alan Soble (Philadelphia), Raúl Zibechi (Montevideo)

 

 

O članicah in članih uredništva revije

 

Sandi Abram

Sandi Abram

Mag. soc. in kult. antropologije. Raziskovalno se ukvarja s področji (re)apropriacije javnega prostora, sodobnih nomadskih obrtnikov in obrti, zunajinstitucionalnih umetniških in artivističnih praks s poudarkom na urbanih ustvarjalnostih in kulturah. V znanstveni periodiki (Etnološka tribuna, Reartikulacija, ČKZ) in drugod je objavljal na teme tetovaž, skvotanja, oblačenja in obrti.

 

 

Uršula BerlotUršula Berlot Pompe

Doktorica znanosti, docentka in predavateljica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, Univerze v Ljubljani. Deluje kot vizualna umetnica in umetnostna teoretičarka, ukvarja se s povezovanjem umetnosti in znanosti. Za umetniško delo je prejela pomembne mednarodne nagrade (Schering Stiftung  Berlin, Pollock Krasner - New York, Henkel Youth Artist Award - Kulturkontakt na Dunaju). Je avtorica znanstvene monografije o Duchampu in številnih člankov s področja teorije umetnosti.

 

Barbara BeznecBarbara Beznec

Univ. dipl. polit. med. odn., prevajalka in avtorica številnih znanstvenih in strokovnih besedil. Od 2006 do 2012 je bila odgovorna urednica Časopisa za kritiko znanosti. Raziskovalka v več mednarodnih projektih s področja migracij. Dolgoletna aktivistka na področju državljanskih pravic, svobode gibanja in avtonomnih prostorov. Zaključuje doktorat s politične filozofije z naslovom Konstituiranje evropskega državljanstva: državljanstvo kot praksa.

 

 

Marta GregorčičMarta Gregorčič

Docentka kulturologije in doktorica sociologije. Doslej je objavila številne monografij, več kot petdeset znanstvenih in strokovnih člankov, uredila več deset zbornikov ter nastopila na vrsti mednarodnih konferenc. Zaradi bogatih izkušenj s terenskim delom v Evropi, Latinski Ameriki in Aziji ima znotraj znanstvenih in raziskovalnih programov pomemben vpliv, ob tem pa vseskozi ostaja najprej aktivistka z veliko senzibilnostjo za odstiranje procesov modernega zatiranja, samoumevnosti, ideologij, sprijaznjenosti in nevednosti. Njeno zadnje odmevnejše znanstveno delo je monografija Potencia. Samoživost revolucionarnih bojev (Ljubljana, Založba /*cf, 2011). Izdala je tudi literarno delo, pričevanje Romkinje: Dekle z bonboni (v soavtorstvu z Jasmino Ahmetaj, Maribor, Združenje Frekvenca, 2013). Po petnajstih letih delovanja z domačimi in mednarodnimi znanstvenimi institucijami in razvojnimi programi ter z emancipatoričnimi gibanji in upornimi organizacijami v perifernih državah kapitalizma je dobila priložnost in v neposredni lokalnih skupnostih Maribora razvila osvobajajoče prakse kulture sobivanja in političnega ustvarjanja (program Urbane brazde, Evropska prestolnica kulture – Maribor 2012).

 

Tatjana Greif

Tatjana Greif

Doktorica arheologije. Diplomirala, magistrirala in doktorirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s teorijo in aktivizmom na področju seksualnih in spolno identitetnih manjšin, z vprašanji kulture, umetnosti in politike lezbijk in gejev. Glavna urednica knjižne zbirke Vizibilija pri založbi Škuc. Nekdanja urednica revij Arheo in Delta. Avtorica preko 500 publicističnih in strokovnih objav v Sloveniji in tujini. Aktivna v mednarodnem gibanju za pravice LGBT. Prejemnica več strokovnih štipendij, npr. Fulbrightove štipendije v ZDA.

 

 

Nick JeffsNikolai Jeffs

Diplomiral in doktoriral na Universtiy of Essex, Velika Britanija. Objavil je številne članke in dele monografij s področja literarne, kulturne in politične kritike. Urednik Zbornika postkolonialnih študij, 2007, z Andrejem Pavlišičem soavtor dokumentarnega filma Borili se bomo proti njim: kriki k razumevanju starega nasilja nove Evrope, 2004. Poučeval je na University of Essex in na Univerzi v Ljubljani, danes uči na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem.

 

Nina Kozinc

Nina Kozinc

Univ. dipl. zgodovine in etnologije, med leti 2012-2017 je bila odgovorna urednica Časopisa za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo. Delala je kot novinarka, urednica, publicistika in prevajalka. Objavila je članke in eseje s področij ženskih študij (zlasti vloga žensk v katoliški cerkvi), zgodovine študentskih gibanj, urbane gverile in družbenih gibanj v Evropi po 2. svetovni vojni, migracij in družbene neenakosti. Prevedla je več člankov in monografij s področij postkolonialnih študij, založništva, urbanizma in mirovništva. Dolga leta je bila dejavna v samoniklih političnih iniciativah in gibanjih ter pri vzpostavljanju avtonomnega prostora AKC Metelkova mesto. 

 

Andrej Kurnik

Andrej Kurnik

Predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Raziskovalno se ukvarja s praksami družbenih gibanj, konceptualnimi inovacijami, ki nastajajo v družbenih bojih, s participativnimi in aktivističnimi metodologijami raziskovanja, kritiko politične ekonomije, državljanstvom in neposredno demokracijo. Dolgoleten aktivist globalnih družbenih gibanj. V Sloveniji se je angažiral za pravice izbrisanih, migrantskih delavcev, avtonomne prostore in v okviru 15o za nov koncept družbene blaginje, ki temelji na konceptu skupnega. Trenutno je angažiran v Mariboru, kjer uporablja metode aktivističnega raziskovanja za gradnjo solidarnostne mreže s kriminaliziranimi vstajniki in za dekriminalizacijo vstaj.

 

Katarina Majerhold

Magistra znanosti. Raziskovalka - asistentka (Pedagoški inštitut), projektni vodja (Meta group d.o.o., Elaphe d.o.o.), avtorica, urednica, scenaristka, predavateljica, prevajalka in lektorica. Avtorica številnih člankov, knjig in publikacij. Med drugim je objavila članek History of Love v Internet Encyclopedia of Philosophy. Sodeluje s številnimi domačimi in tujimi filozofi ter filozofskimi inštitucijami. Prav tako piše scenarije za dokumentarne in igrane filme. Članica mednarodnega združenja The Society for the Philosophy of Sex in The American Philosophical Association.

 

 

Polona Mozetič

Polona Mozetič

Doktorica prava. Dela kot raziskovalka in predavateljica kazenskega procesnega prava. Področja raziskovanja in objavljanja obsegajo: kazensko pravo, kriminologija, migracije, avtonomni prostori. Aktivna je v Socialnem centru Rog in pri iniciativah znotraj zasedene tovarne Rog v Ljubljani. Od leta 2012 je članica uredniškega odbora Časopisa za kritiko znanosti.

 

 

 

Andrej Pavlišič

Andrej Pavlišič

Diplomirani politolog, doktorski študent sociologije kulture na Filozofski fakulteti. Raziskuje politike avtonomije, njene konceptualizacije in prakse, njeni zgodovini in prihodnosti. Sodelavec Medijske preže in Radia Študent, bil je član in koordinator programskega odbora Delavsko-punkerske univerze.



Jernej Amon Prodnik

Jernej A. Prodnik

Doktor komunikologije in univ. dipl. politolog (Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani). Je post-doktorski raziskovalec na Inštitutu za komunikacijo in medije v okviru skupine za raziskovanje politične komunikacije PolCoRe (Fakulteta za družbene vede, Karlova univerza v Pragi) in raziskovalec na centru za raziskovanje družbenega komuniciranja (Fakulteta za družbene vede). Temeljni raziskovalni interesi obsegajo politično ekonomijo komuniciranja (kritika politične ekonomije s poudarkom na komuniciranju), strukturne transformacije kapitalizma in nove informacijske in komunikacijske tehnologije. Prispevke je objavljal v domačih in tujih znanstvenih revijah ter zbornikih. Poleg ČKZ je član uredniškega odbora revije tripleC: Communication, Capitalism & Critique (ISSN: 1726-670X) (link).

 

Danijela Tamše

Danijela Tamše

Magistrica in doktorska študentka kulturologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s vprašanji prekernosti, transformacij dela, skupnega, migracij, kriminalizacije, militantnih metodologij in produkcije vedenja. Aktivna je v različnih evropskih in transnacionalnih gibanjskih mrežah, na lokalni ravni pa znotraj gibanj v Socialnem centru Rog. Je avtorica nekaj znanstvenih člankov, piska recenzij in krajših prispevkov za različne revije. Dolgoletna sodelavka je članica uredništva postala leta 2014, odgovorna urednica pa z začetkom leta 2017.

 

 

Mitja VelikonjaMitja Velikonja

Redni profesor na Oddelku za kulturologijo in predstojnik Centra za preučevanje religije in kulture na FDV Univerze v Ljubljani. Član uredništva ČKZ je od leta 1995, od leta 2014 pa je glavni urednik revije. Avtor več monografij, od katerih so bile štiri prevedene v angleški in srbohrvaški jezik, ter več deset poglavij in člankov v slovenskih in tujih zbornikih in družboslovnih revijah. Gostujoči profesor na Jagielonski univerzi v Krakovu (2002, 2003) in na Columbia University v New Yorku (2009, 2014), gostujoči raziskovalec na Rosemont College v Philadelphiji (2004/2005), na Nizozemskem inštitutu za družboslovje in humanistiko v Wassenaarju (2012) ter na Remarque Institute na New York University (2018). V letu 2020 bo gostujoči predavatelj na Univerzi Yale.

 

Boris VezjakBoris Vezjak

Izredni profesor za filozofijo. Predava na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru in na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Ukvarja se predvsem z zgodovino antične filozofije, teorijo diskurza, medijsko analizo in teorijo argumentacije. Je avtor številnih člankov ter naslednjih samostojnih avtorskih prevodov in knjig: »Platon: Harmid« (1994), »Platon: Fileb« (2000), »Platon: Parmenid« (2001), »Kako so močno dihali: komentarji in kronologija k primeru Petek« (2005), »Sproščena ideologija Slovencev: o političnih implikacijah filozofema sproščenost« (2007), »Zmote in napake v argumentaciji: vodič po slabi argumentaciji v družbenem vsakdanu« (2007, skupaj z Janezom Bregantom), »In media res: novinarji med etiko, politiko in kapitalom« (2008), »Somrak medijske avtonomije: boji za politično hegemonijo 2004-2008« (2009), »Paranoja, manipulacija in racionalnost« (2010), »Sokratov pojmovnik za mlade« (2011) in »Ad populum: analize družbenega diskurza« (2012).

 

 

Simona Zavratnik

Docentka sociologije in raziskovalka na Fakulteti za družbene vede, v Centru za prostorsko sociologijo. Ukvarja se z vprašanji družbenih manjšin in marginaliziranih skupin, migracij, azila, človekovih pravic, novodobnega suženjstva in trgovanja z ljudmi ter v zadnjem obdobju z družbenimi gibanji in upori. Je avtorica številnih znanstvenih in strokovnih tekstov v domačih in tujih družboslovnih revijah in zbornikih, urednica zbornika »Women and Trafficking« (2004) ter sourednica zbornika »Migracije – globalizacija – EU« (2003). Gostujoča raziskovalka (štipendija DAAD) na Universität Frankfurt, Institut für Sozialforschung (2013). Aktualni raziskovalni in aktivistični angažma je posvečen bojem za dekriminalizacijo vstajnikov. Članica uredništva ČKZ od 2014, tudi sourednica tematske številke »Nesimo jih vun!« Premisleki vstajništva (ČKZ, št. 254). Poleg raziskovalnih tematik se ukvarja s projektnim menedžmentom evropskih projektov.

 

O članici in članih mednarodnega uredništva

Dan Chodorkoff

Dan Chodorkoff je pisec in pedagog, soustanovitelj Inštituta za socialno ekologijo. Doktorat iz kulturne antropologije je pridobil na New School for Social Research, v njem pa se je ukvarjal z možnostjo, da bi alternativne tehnologije, kot sta sončna in vetrna energija, ter skupnostno kmetovanje postali del samoniklega skupnostnega organiziranja v eni od sosesk, kjer je delal v 70. in 80. letih 20. stoletja. Dela nekdanjega univerzitetnega profesorja so bila prevedena v pet jezikov in bila objavljena v številnih znanstvenih revijah in antologijah. Vse življenje je aktivist v mirovniških in ekoloških gibanjih; zanj je upiranje hierarhiji in dominaciji neločljivo povezano z ponovno vzpostavitvijo harmoničnega odnosa med ljudmi in naravo. Trenutno živi v Severnem Vermontu, kjer se posveča vrtu, piše, igra ustne harmonike in se ukvarja z vprašanji okoljske pravičnosti.

Foto: Anej Ivanuša                                                                                                 

                  

John Holloway

John Holloway je profesor sociologije na Inštitutu za družbene vede in humanistiko na mehiški BUAP. Njegov primarni raziskovalni interes, ki se odraža tudi v njegovih številnih delih, so marksistična teorija, zapatizem in nove oblike protikapitalističnega upiranja. Njegovo delo Spreminjamo svet brez boja za oblast (orig. Pluto, 2002, prevod ČKZ, 2004) je bilo prevedeno v več kot deset jezikov in je sprožilo mednarodno razpravo. V monografiji Crack Capitalism (Kapitalizem razpok; Pluto, 2010) pa svoj argument še poglobi in zagovarja tezo, da lahko danes mislimo revolucijo le skozi sovpadanje, ustvarjanje, razširitev in multiplikacijo razpok v kapitalistični nadvladi.

 

Sandro Mezzadra

 

Sandro Mezzadra je profesor politične teorije na Univerzi v Bolonji, kjer predava postkolonialne študije in sodobno politično teorijo. Napisal je številna dela, predvsem poglavja za zbornike in znanstvene revijalne članke s področij migracij, postkolonialne teorije, sodobnega kapitalizma, italijanskega operaizma in avtonomističnega marksizma, ki so bila objavljena in prevedena v desetih jezikih: italijanščini, francoščini, nemščini, španščini, finščini, grščini, slovenščini, portugalščini, kitajščini in japonščini. Njegovi zadnji monografiji, ki ju je napisal v soavtorstvu z Brettom Neilsonom sta Meja kot metoda ali pomnoževanje dela (orig. Duke, 2013, prevod FF, 2018) in The Politics of Operations: Excavating Contemporary Capitalism (Duke, 2019).

 

Nela Pamuković

Nela Pamuković je feministična in protivojna aktivistka, zagovornica žrtev spolnega nasilja in ena od hrvaških predstavnic v Evropskem ženskem lobiju. Leta 1987 se je prvič pridružila kakšni ženski skupini za ozaveščanje – od takrat je bila aktivna članica številnih ženskih organizacij in gibanj na Hrvaškem in ena od ključnih akterk pri vzpostavljanju mreže feminističnih skupnosti na področju nekdanje Jugoslavije. Je tudi soustanoviteljica Centra za ženske žrtve vojne, organizacije, ki ženskam, ki so preživele vojno, bile žrtve trgovine z ljudmi ali spolnega izkoriščanja, nudi svetovanje, dostop do pravne pomoči in druge oblike praktične pomoči. Ključno vlogo je imela tudi pri pripravi in organizaciji Ženskega sodišča (daljše Žensko sodišče in feministični pristop k pravici).

 

Ian Parker

Ian Parker je britanski psiholog in psihoanalitik, zaslužni profesor Univerze v Leicestru. Parkerjevo prvo predavateljsko mesto je bilo na manchestrski politehniki (od 1985), leta 1996 je začel predavati na Boltonovem inštitutu, leta 2000 pa se je vrnil na Metropolitansko univerzo v Manchester. Leta 2012 so ga suspendirali, ker je kot predstavnik univerzitetnega oz. fakultetnega sindikata postavil pod vprašaj količino delovnih obveznosti in postopke imenovanja, kar je sprožilo mednarodno kampanjo za njegovo vrnitev na prejšnji položaj in ukinitev suspenza. Leta 2013 je podal odpoved ter se zaposlil na Univerzi v Leicestru; od takrat je kot gostujoči predavatelj sodeloval tudi z nekaterimi drugimi univerzami.

 

Vjeran Pavlaković

Vjeran Pavlaković je izredni profesor na oddelku za kulturne študije na Univerzi na Reki; doktorat iz zgodovine je pridobil na Univerzi v Washingtonu. Je avtor številnih člankov o Jugoslovanih v španski državljanski vojni, politikah spomin(janj)a in tranzicijski pravici v nekdanji Jugoslaviji. Njegova zadnja dela: The Battle for Spain is Ours: Croatia and the Spanish Civil War 1936–1939 (2014), Remembering War the European Way: Croatia’s Commemorative Culture on the Eve of EU Membership (v Croatia and the European Union: Changes and Development, Pero Maldini and Davor Pauković, ur., 2015), Yugoslav Volunteers in the Spanish Civil War (2016) in Framing the Nation and Collective Identity (Vjeran Pavlaković in Davor Pauković, ur.). Bil je tudi raziskovalnii vodja pri projektu FRAMNAT – Framing the Nation and Collective Identity in Croatia: Political Rituals and the Cultural Memory of Twentieth Century Traumas (2014–2018).

Foto: SNV.

 

Maple J. Razsa

Maple Razsa je docent na programu Svetovne študije Colby Collegea (Maine, ZDA). Pri svojem delu je zavezan uporabi teksta, podobe in zvoka, da bi tako utelesil živo izkušnjo in politično imaginacijo sodobnih družbenih gibanj. Kot filmski ustvarjalec in antropolog z zaključeno izobrazbo na Harvardu, je bil prejemnik štipendij več različnih univerz in fundacij. Njegovi filmi so gostovali na različnih festivalih po vsem svetu, Združenje za vizualno antropologijo pa je imenovalo interaktivni film The Maribor Uprisings za najboljši film leta 2017. Njegova monografija Bastards of Utopia: Living Radical Politics After Socialism (Indiana University Press, 2015) je dobila nagrado Williama A. Douglassa. Trenutno raziskuje avtonomijo migracij in boje beguncev in aktivistov za svobodo gibanja v Evropi.

 

Alan Soble

Alan Soble je ameriški filozof, avtor številnih knjig in člankov o filozofiji seksualnosti in ljubezni. Je ustanovitelj in prvi direktor Združenja za filozofiijo seksualnosti in ljubezni (1977–1992). Med letoma 1986 in 2006 je predaval na Univerzi v New Orleansu, kjer je opravil tudi številne raziskave, pozneje pa so mu podelili naziv zaslužnega profesorja. Med njegovimi monografijami so The Structure of Love (1990), The Philosophy of Sex and Love (1998, 2008) in Pornography, Sex, and Feminism (2002). Uredil je tudi zbornik Sex from Plato to Paglia: A Philosophical Encyclopedia (2006) ter antologije Philosophy of Sex (1980–2017), Sex, Love, and Friendship (1997) in Eros, Agape, and Philia (1989).

 

Raúl Zibechi

Raúl Zibechi je raziskovalec in teoretik družbenih gibanj, pisec in novinar za različne medije. Bil je aktivist v študentskih gibanjih, gibanjih proti vojaški diktaturi ter protimilitarističnih gibanjih. Od leta 1986 do danes je kot novinar in aktivistični raziskovalec obiskal skoraj vse latinskoameriške države, še posebej se posveča andskim državam. Pozna delovanje večine gibanj v regiji, pri procesih učenja in diseminacije znanja pa sodeluje z urbanimi argentinskimi gibanji, paragvajskimi kmeti ter bolivijskimi, perujskimi, mapučijskimi in kolumbijskimi staroselskimi skupnostmi. Njegovo teoretsko delo je usmerjeno v razumevanje in zagovor organizacijskih procesov teh gibanj. qJe avtor več monografij v španščini. V angleščino sta bili prevedeni Dispersing Power (2010) in Territories in Resistance (2012).