02december 2021

 Facebook ČKZ 

ckz

Zadnje novice

Izšla je nova številka Časopisa za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo

Odprta znanost v Sloveniji in svetu (let. XLIX, št. 282; ur. Janez Štebe, Ana Inkret in Danijela Tamše)

Prva številka predjubilejnega letnika ČKZ se ukvarja z uveljavljujočim se konceptom odprte znanosti, s posebnim poudarkom na raziskovalnih podatkih. Avtorji in avtorice predstavijo glavne dileme odprtosti in nekatera temeljna načela delovanja v odprti znanosti, ukvarjajo se s statusom občanske/skupnostne znanosti, z vrednotenjem znanstvenega dela, analizirajo nepoštene prakse in vprašljive revijalne politike, nekateri pa se sprašujejo tudi o epistemoloških predpostavkah moderne znanosti. Številka je nastala v sodelovanju z Arhivom družboslovnih podatkov.

 

Iz uvodnika J. Štebeta:

 

»V čem je potem problem, ob privzeti samoumevnosti odprtosti, zakaj o tem razpravljati? Tu smo, razumljivo, že na meji etosa idealnotipske podobe znanosti ter realnosti opazovanja in razumevanja znanstvenega delovanja v različnih kontekstih, tako omejitev in zahtev vsakodnevnega dela raziskovalcev v njihovih mikrookoljih kot v odnosu do družbe. Govorimo lahko o različnih vidikih odprtosti, o odprtosti navzven, v javnost, v družbo, v naravo, ter o odprtosti in demokratizaciji znanosti navznoter, v deljenju podatkov s kolegi, solidarnosti in transparentnosti raziskovanja. Realnost so med drugim različne ovire ter pomanjkanje spodbud in motivacije za zares odprto delovanje, ko se raziskovalci sprašujejo o smiselnosti odpiranja: razumljivo je, da ne vsega in ne za vsako ceno (Borgman, 2012). V tekmovalnem okolju znanosti je pomembno nadomestiti izgubo konkurenčne prednosti, ki bi lahko sledila iz pripravljenosti deliti ustvarjene raziskovalne podatke, katerih potencial za lastno analizo in objavljanje publikacij ni izčrpan.

Da samo sledenje etosu ni dovolj in da so potrebne korekcije, ugotavlja vrsta pobud. Govorijo o odprtih publikacijah (znanstvenih člankih in monografijah), odprtem recenziranju, odprtih raziskovalnih podatkih, odprti programski kodi, odprtem in alternativnem vrednotenju znanosti ter o občanski znanosti kot delu odprte znanosti. Vsako od področij zaznamuje svojstvena zavzetost za spremembe, ki se odraža v različnih deklaracijah in manifestih v prid reševanju zagat odprtosti. Najbolj znani so Plan S, deklaracija DORA ter Leidenski manifest s področja publikacij in vrednotenja raziskovalnih dosežkov. Z odprtimi raziskovalnimi podatki se posebej ukvarjajo priporočila uglednih svetovnih konglomeracij, kot sta OECD in UNESCO. Za podlago posebne številke smo izhajali iz delovanja Research Data Alliance (RDA), tako tudi pričujoče razmišljanje o odprti znanosti pretežno preizprašuje odprtost raziskovalnih podatkov.«