07maj2021

 Facebook ČKZ 

ckz

Arhiv številk Časopisa za kritiko znanosti

Številka 271 - Solidarnostne ekonomije

Marta Gregorčič (str. 9-13)

Uvod v solidarnostne ekonomije

Download PDF

 

 

 

 

 

 

 

 

Marta Gregorčič (str. 17-40)

Solidarnostne ekonomije: k reapropriaciji in emancipaciji

Download PDF

Avtorica z analizo teoretskih opredelitev solidarnostnih ekonomij, ki so v zadnjih desetletjih doživele preporod po vseh celinah, ugotavlja, v kolikšni meri je nova, porajajoča se oblika alternativnih ekonomij transformativna in emancipatorna v razmerju do prevladujoče neoliberalne tržne ekonomije. Skozi proces razmejevanja in prežemanja dveh na prvi pogled podobnih, a protislovnih konceptov – solidarnostne ekonomije in socialne ekonomije – prikaže njune združljivosti in antagonizme ter identificira implikacije, ki iz tega izhajajo. Na podlagi izbranih zgodovinskih vpogledov v prakse solidarnostnih ekonomij avtorica ugotavlja, kako se je koncept razvijal, do kod je prispel, ter opredeli
najbolj pereče »odsotnosti« v sami genealogiji koncepta. Poleg prepoznavanja vsebin, ciljev in potencialov solidarnostnih ekonomij v zaključku kritično premišljuje in preverja tista izhodišča in
predpostavke samega koncepta, ki bi ga lahko okrepili tako v teoretskih dognanjih kot tudi v sami produkciji reapropriacije skupnega oz. commonalizma.

Ključne besede: solidarnostne ekonomije, socialna ekonomija, socialno podjetništvo, zadruge, skupno, commonalizem, protihegemonska gibanja, alternativna ekonomija, družbena sprememba

Marta Gregorčič je doktorica sociologije in raziskovalka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

Karolina Babič (str. 41-63)

Iz kakšne snovi so zadruge? Razprava o zadružni lastnini, pravilih in skupnosti

Download PDF

Avtorica v članku primerjalno analizira zadruge in klasična podjetja, še posebej z vidika vprašanja lastnine in lastništva z namenom, da prikaže posebnosti zadružnega tipa lastnine, ki je s strani javnosti in politike večinoma napak umeščena kar v okvir zasebne (skupinske) lastnine. Skozi primerjavo in konceptualno analizo pokaže, da se zadruge bistveno razlikujejo od kapitalskih družb ter da so poseben tip lastnine oziroma vsaj imajo konkreten potencial za razvoj posebnega tipa lastnine, ki je skupnostna lastnina oziroma commons. Avtorica v sklepnem razdelku kritično osvetli proces privatizacije v 90. letih ter predstavi izhodišča in pobudo za usmeritev dela »nove« privatizacije
državnega premoženja, ki se trenutno izvaja v Sloveniji, v privatizacijo po modelu odkupov podjetij v obliki zadrug.

Ključne besede: zadruge, lastništvo, lastnina, privatizacija, zadružna pravila, skupnostna lastnina

Karolina Babič je doktorica filozofskih znanosti. Je predsednica in strokovna sodelavka Centra alternativne in avtonomne produkcije – CAAP. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

Claudia Sanchez Bajo (str. 64-86)

Mir, zadruge in solidarnostna ekonomija

Teoretska osnova in praktični primeri gradnje miru

Download PDF

Prispevek obravnava povezanost med konceptoma mir in solidarnostna ekonomija, pri čemer se še zlasti osredinja na vlogo zadrug pri gradnji miru. Mir je večpomenska beseda, a se o njem zadnje čase razpravlja predvsem v povezavi s poslovno dejavnostjo, pri čemer se največkrat misli na velik posel, ki velja za element »liberalnega miru«. Vendar ko mir razumemo kot zavetje življenja ali njegov varni pristan, se razprava razširi na vprašanje, kako pomembna so za gradnjo miru prizadevanja socializiranih in formiranih ljudi, ki so zmožni delati, sodelovati in živeti skupaj ter obenem ustvarjati varnejši, bolj trajnosten in dinamičen svet. Zadruge in solidarnostna ekonomija imajo
pozitiven vpliv na vseh stopnjah krize: pred nasilnim spopadom, med njim in po njem. Poleg tega imajo pomemben potencial za gradnji miru kot »pozitivnega miru« v Galtungovem pomenu.

Ključne besede: zadruge, solidarnostna ekonomija, mir, gradnja miru

Claudia Sanchez Bajo je doktorica razvojnih študij, ki predava na Univerzi v Pavii. Doslej je delovala na različnih univerzah v Evropi, Kanadi in ZDA, svetovala Mednarodni organizaciji dela (ILO)
in ženevski mednarodni nevladni mreži Tretji svet ter sodelovala v programih Združenih narodov. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

Karolina Babič (str. 87-103)

»Ko razumeš, da je dobro življenje moto zadruge, tvoje delovanje postane čisto drugačno«

Intervju z Jadranko Vesel

Download PDF

Jadranka Vesel najprej spregovori o lastni izkušnji zadružništva v času socializma. Skozi distinkcije različnih oblik lastnine (družbena, državna, zasebna, skupnostna) se  vzporedno dotika koncepta skupnega in poudari nujnost formulacije interesa določene skupine, se ustavi pri vprašanju odgovornosti in solidarnosti. V drugem delu spregovori o socialni ekonomiji, o vlogi zadrug, nevladnih organizacij in t. i. socialnega podjetništva, pri njem še zlasti o interesu kapitalizma na ravni Evropske unije in Slovenije. Na koncu intervjuja se dotakne delovanja politike na tem področju v Sloveniji in opiše še mogoče taktike in strategije za uveljavljanje socialne ekonomije v praksi.

Ključne besede: lastnina, zadruge, socialna ekonomija, soodločanje, solidarnost, interes, socialno podjetništvo

 

 

 

Franci Avsec (str. 104-116)

Zadruge na Slovenskem: kratek zgodovinski oris

Download PDF

Prve slovenske zadruge so bile ustanovljene v drugi polovici 19. stoletja na pobudo bratov Vošnjak ter domoljubne inteligence, da bi utrdili gospodarsko samostojnost  slovenskega naroda. V okviru Krekovega krščanskosocialnega gibanja so zadruge postale množične organizacije, ki so kmetom in obrtnikom omogočile dostop do kredita in izkoreninile oderuštvo. V tridesetih letih 20. stoletja je kmečka dolžniška kriza najbolj prizadela kreditne zadruge in zahtevala intervencijo države. Po drugi svetovni vojni je predvojni zadružni sistem doživel korenito reorganizacijo. Zakonodaja in ekonomska politika sta daleč največjo pozornost namenjali kmetijskim zadrugam, razpon njunih sprememb sega od neuspešne kampanje za kmečke delovne zadruge (1948–1953) do spodbud slovenske kmetijske politike za podporo kmetom in njihovim zadrugam v sedemdesetih letih. Poznejši poskusi za večjo raznolikost sistema, vključno z močnejšo razširjenostjo zadrug in lastninskim pluralizmom, v kratkem času niso mogli obroditi sadov. Sistemske spremembe z lastninskim preoblikovanjem so bile končane šele po osamosvojitvi Slovenije. Zasnova zadrug kot podjetij, ki pretežno uresničujejo koristi svojih članov kot uporabnikov, delavcev in dobaviteljev, je bila v letu 2011 nadgrajena tako, da lahko zadruge kot socialna podjetja delujejo pretežno tudi v splošno korist.

Ključne besede: zadruge, zgodovina zadružništva, kreditne zadruge, kmetijske zadruge, Slovenija

Franci Avsec je doktor pravnih znanosti in magister ekonomije ter več kot tri desetletja sodelavec Zadružne zveze Slovenije. Kot habilitirani visokošolski učitelj dela tudi na Fakulteti za upravljanje,  poslovanje in informatiko v Novem mestu. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

 

David Ellerman (str. 117-131)

Postsocialistična tranzicija in demokracija na delovnem mestu:

Download PDF

V 90. letih prejšnjega stoletja se je v vsem postsocialističnem svetu in v zahodnih razvojnih institucijah, kot je Svetovna banka, razvnela razprava o najboljšem načinu tranzicije iz različnih oblik socializma ali komunizma v tržno gospodarstvo in politično demokracijo. Ena najbolj spornih tem je bilo vprašanje vloge demokracije na delovnem mestu vs. konvencionalno razmerje delodajalec-delojemalec v postsocialistični tranziciji. Avtor v prispevku pokaže, kako se je razprava odvijala na Zahodu, ki je kljub domnevni zavezanosti demokratičnim idejam nasprotoval vsakršni možnosti, da bi se tranzicija izkoristila za krepitev demokracije na delovnem mestu.

Ključne besede: tranzicija, privatizacija, tržno gospodarstvo, lastninske pravice, demokracija na delovnem mestu

David Ellerman že štirideset let piše o teoriji in praksi delavskih zadrug in drugih oblik delavskega lastništva. Na začetku 90. let je v Ljubljani ustanovil EOS/Ljubljana, d. o. o., svetovalno podjetje za ocenjevanje, privatizacijo in prestrukturiranje družb, in bil tudi njegov predsednik. Leta 1993 se je zaposlil v Svetovni banki, da bi se »od znotraj« boril kot pisec govorov in višji svetovalec glavnega ekonomista Josepha Stiglitza. Po upokojitvi leta 2003 raziskuje in je gostujoči raziskovalec na Univerzi Kalifornija/Riverside. Glej več na http://www.ellerman.org. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

Karolina Babič (str. 131-159)

Uvod v štiri temeljne mednarodne dokumente o zadružništvu

Download PDF

 

 

 

 

 

 

Renata Karba in Tomislav Tkalec (str. 163-180)

Skupnostno upravljanje življenjskih virov

Download PDF

Članek se osredinja na koncept skupnostnega upravljanja življenjskih virov, ki na prvo mesto postavlja horizontalnost odnosov (participatorno upravljanje), vzdržno paradigmo razvoja ter interes skupnosti. Opisu koncepta in navedbi najpogostejših področij skupnostnih projektov sledi predstavitev raziskovalnega okvira, ki je v celoti vezan na izvedbo projekta Dovolj za vse. Raziskava je bila namenjena iskanju odgovorov na vprašanja, kako spodbuditi in aktivirati čim več lokalnih
skupnosti, da aktivno pristopijo k skupnostnemu upravljanju z lokalnimi življenjskimi viri. Izsledki raziskave tako vključujejo predstavitev dejavnikov motivacije posameznikov za sodelovanje pri skupnostnih projektih, zaznane ovire za skupnostne projekte, potrebe izvajalcev takšnih projektov ter ključne dejavnike uspeha. Iz rezultatov raziskave je mogoče sklepati, da v Sloveniji obstaja precejšnja težnja posameznikov po lastnem prispevku k skupnosti, vendar pa za zdaj obstaja premalo znanja in izkušenj s skupnostnimi projekti ter premalo sredstev za njihovo izvedbo, kar je oboje osrednja ovira za širjenje skupnostnih praks. Kot ključni dejavnik uspeha skupnostnih projektov je treba omeniti usposobljenost in aktivnost članov skupnosti.

Ključne besede: skupnost, blaginja, življenjski viri, soupravljanje, vzdržnost

Renata Karba je doktorica elektrotehniških znanosti in deluje na področjih trajnostnega razvoja in varstva okolja v Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

Tomislav Tkalec je doktor varstva okolja ter deluje na področju energetskih in okoljskih politik in projektov v Focusu, društvu za sonaraven razvoj. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

Matic Primc (str. 181-194)

Tkalka od prestolnice do prestolnice

Intervju z Andrejem Žižkom in Dušanko Lužar Šajt

Download PDF

V letu 2014 se je v Mariboru vzpostavila skupnost Tkalka, poimenovana po naslovu, kjer prebiva, v Tkalskem prehodu 4. Gre za večjo skupino organizacij, ki sobivajo v zapuščenem galenskem laboratoriju v središču Maribora. Iz neformalno povezanih organizacij se je leta 2016 vzpostavila kot razvojna zadruga Tkalka, ki je postala glavni akter na področju zadružništva in socialnega podjetništva v Sloveniji. V pogovoru z akterjema te zadruge raziščemo njeno zgodbo.

Ključne besede: zadružništvo, socialno podjetništvo, prostor sodelanja, Tkalka, Maribor

 

 

 

 

 

Marta Gregorčič in Sabina Jelenc Krašovec (str. 195-221)

Transformativni potenciali učnih praks v participatornih proračunih: primerjalna študija

Sodobnost Ukrajine s koncepti Boaventure de Sousa Santosa

Download PDF

V letu 2014 se je v Mariboru vzpostavila skupnost Tkalka, poimenovana po naslovu, kjer prebiva, v Tkalskem prehodu 4. Gre za večjo skupino organizacij, ki sobivajo v zapuščenem galenskem laboratoriju v središču Maribora. Iz neformalno povezanih organizacij se je leta 2016 vzpostavila kot razvojna zadruga Tkalka, ki je postala glavni akter na področju zadružništva in socialnega podjetništva v Sloveniji. V pogovoru z akterjema te zadruge raziščemo njeno zgodbo.

Ključne besede: zadružništvo, socialno podjetništvo, prostor sodelanja, Tkalka, Maribor

 

 

 

 

Nežka Struc (str. 222-234)

Zadruge v Mariboru: Kdaj je protimoč dovolj močna?

Download PDF

Članek postavlja v ospredje pripovedi članov treh mariborskih zadrug – BikeLab, Kooperativa Dame in Zadruga Dobrina – ter ugotavlja, v kolikšni meri je obstoječe zadružništvo mogoče obravnavati kot vzvod za generiranje protimoči. Pripovedi, pridobljene na podlagi polstrukturiranih pogovorov z ustvarjalci zadrug, so podprte s kritiko in analizo sodelavke Centra alternativne in avtonomne produkcije Karoline Babič ter izvajalk programa Združimo se!, Urške Breznik in Kaje Fiedler, ki mariborsko
zadružništvo s prepletom teoretskega, terenskega in kritičnega uvida umeščajo v družbeno, politično in ekonomsko sedanjost.

Ključne besede: zadruge, solidarnostne ekonomije, Maribor, protimoč

Nežka Struc, doktorska študentka antropologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

Katja Lihtenvalner (str. 236-246)

Grčija: začetno navdušenje nad koncepti solidarnostne ekonomije počasi izginja

Download PDF

Koncepti solidarnostnih ekonomij so v Grčiji doživeli drastičen razcvet v zadnjih osmih letih, od kar se je država znašla v gospodarski, finančni, politični in socialni krizi.  Pretresi leta 2010 so zanetili iskrico, iz katere je v Atenah nastala močna skupina, ki jo danes poznamo prek njenega mreženja solidarnostnih konceptov v Grčiji. Za uspešne koncepte, ki še vedno nosijo noto »skupnega«, je značilna podpora v nestrankarskem političnem grškem gibanju. A popularnost konceptov solidarnostnih ekonomij je ustvarila tudi prostor za več individualnih projektov, ki so usmerjeni predvsem v ekonomsko preživetje izvajalcev, v katerih pa ni več mogoče zaznati političnega potenciala, okrog katerega se je mreža sploh konstituirala.

Ključne besede: Grčija, Atene, samoorganiziranje, solidarnostna ekonomija, skupno

Katja Lihtenvalner je raziskovalka in novinarka, ki poroča o memorandumski Grčiji in posledicah varčevalnih ukrepov, življenju priseljencev, zaporih za imigrante, begunski krizi, policijskem nasilju, o sodnem sistemu ter radikalnih desničarskih strankah in gibanjih. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

 

 

Luna J. Šribar (str. 247-263)

Odvečni ljudje, odvečne stvari in (po)moč skupnostne ekonomije
Download PDF

Avtorica v prispevku skozi primer skupnostne ekonomske pobude, zadruge Stara roba, nova raba, prikaže, kako se lahko »zavrženi« ljudje z uporabo zavrženih stvari organizirajo za preživetje in se obenem zoperstavijo uničevalnim silnicam kapitalizma. Sočasno problematizira temeljne utvare dominantnega sistema, ki jih sprejemamo kot samoumevne: delovanje nevidne roke trga, način vpetosti ekonomije v družbeno življenje ter poblagovljenje ljudi in stvari. Temelj članka sta intenzivna enoletna avtoetnografska raziskava, ki jo je avtorica izvajala v obdobju vzpostavljanja skupnosti skupaj z brezdomnimi ljudmi, ter avtoričina štirinajstletna vključenost v društvo Kralji  lice, nevladno organizacijo s področja brezdomstva. Glavno metodološko vodilo raziskovanja je bilo nenehno preverjanje, kako se udeleženi skozi dejavnost zadruge vključujejo v širšo skupnost in razvijajo sistem menjave ter kateri dejavniki zgolj utrjujejo njihov družbeni položaj marginaliziranih ljudi. Avtorica prouči možnosti za prepoznavo transformativne moči skupnostne ekonomije, ki ni več le v funkciji korektorja kapitalizma, ampak naj bi pomagala vzpostaviti nov, z naravo in človekom bolj usklajen družbeno-ekonomski sistem.

Ključne besede: skupnostna ekonomija, brezdomni ljudje, rabljene dobrine, miti kapitalizma

Luna J. Šribar je doktorica antropologije, soustanoviteljica zadruge Stara roba, nova raba ter sodelavka društva Kralji ulice. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

 

Barbara Predan in Gaja Mežnarić Osole (str. 264-282)

Oblikovanje kot dejavnik spodbujanja skupnostnih ekonomij v antropocenu

Izris sodobnih zoperstavljanj globalnemu korporativnemu plenjenju

Download PDF

Besedilo se osredinja na doseganje zmožnosti za drugačen način življenja. S stališča oblikovanja tehta potenciale (in razumevanje pomanjkljivosti) iz izhodišča, da »oblikuje  vsakdo, ki spreminja obstoječi položaj v želenega« (Simon, 1969). Oblikovanje je torej neločljiv del participacije, kar pa spontano še ne daje odgovora na vprašanji, kdo participira in kje oblikovalci zmoremo/hočemo delati želene spremembe. Na vzpostavljajočih se teoretskih temeljih skupnostne ekonomije (Gibson - Graham in dr., 2013) besedilo prek aktualnih praks oblikovanja, nastalih na pobudo oblikovalskih skupin in posameznikov (ProstoRož, Oloop, društvo Trajna, Elena Fajt in inštitut Danes je nov dan), preverja samonikle pobude in kaže na možnosti prakticiranja solidarnostnih ekonomij. Besedilo pokaže na mogoče načine ustvarjanja distance, na alternative življenju podložnih in na to, kakšne možnosti ima v obstoječem primeru oblikovanje.

Ključne besede: oblikovanje, solidarnostne in skupnostne ekonomije, polnomočenje, participacija

Barbara Predan je avtorica in soavtorica več knjig in razstav, predavateljica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, članica društva Pekinpah in direktorica znanstvenoraziskovalnega Inštituta za oblikovanje. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

Gaja Mežnarić Osole je interdisciplinarna oblikovalka. V okviru na novo ustanovljenega društva Trajna nadaljuje razvijanje projektov (razstave, delavnice, intervencije ...), ki raziskujejo vloge oblikovanja v odnosu do trenutnih ekoloških in družbenih neravnovesij. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

Jernej Štromajer (str. 283-295)

Erozija kapitalizma s tržnim socializmom

Download PDF

Krize kapitalizma in nezadovoljstvo ljudi nad prevladujočim družbenoekonomskim sistemom vedno znova odpirajo razprave o alternativah kapitalizmu in o načinu, na katerega bi ga lahko spremenili. Strategija erozije kapitalizma je pristop, s katerim bi se skozi čas dalo odpraviti prevladujoči vpliv ekonomskega liberalizma in ga nadomestiti z bolj emancipacijskim družbenoekonomskim sistemom, in sicer s kombinacijo že znane antikapitalistične strategije: krotitve kapitalizma, upiranja kapitalizmu in pobega iz kapitalizma. Eden od sistemov, s katerim lahko s pomočjo strategije erozije kapitalizma nadomestimo kapitalizem, je sistem tržnega socializma, ki bi skupaj z ekonomsko
demokracijo in zadružništvom lahko bil alternativa prevladujoči kapitalistični ureditvi. Novi sistem bi sicer še vedno temeljil na tržnih zakonitostih, vendar bi prevladujoči vpliv v delovanju ekonomije
lahko imele delavske zadruge kot demokratična samoupravna podjetja. Po eni strani bi se obdržal sistem tržne distribucije dobrin, po drugi pa bi bil odpravljen demokratični deficit in postopno tudi
škodljive posledice kapitalizma. Strategija erozije kapitalizma bi si pri vzpostavitvi večjega števila delavskih zadrug lahko pomagala z načrtom delničarstva zaposlenih, ki bi lahko bil vzvod za preoblikovanje podjetij v delavske zadruge. Erozija kapitalizma s tržnim socializmom tako ponuja eno od alternativ kapitalizmu.

Ključne besede: ekonomski liberalizem, kapitalizem, tržni socializem, ekonomska demokracija, zadružništvo 

Jernej Štromajer, doktorski študent Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

Matevž Pistotnik in Andrej Pavlišič (str. 296-317)

Solidarnostna ekonomija kot kontraekonomija: potenciali anarhističnega gibanja v Ljubljani

Izris sodobnih zoperstavljanj globalnemu korporativnemu plenjenju

Download PDF

Članek obravnava delovanje anarhističnega gibanja v Ljubljani na področju kontraekonomije. Slednjo definirava kot specifično vednost in prakso na področju ekonomije, ki je povezana s procesi graditve kontramoči. V članku se osredinjava na tri kolektive: urbano agrarno platformo Zadruga Urbana, Skupnostni investicijski sklad anarhistov in avtonomni socialni prostor Jalla Jalla. Njihove kontraekonomske prakse opredeliva kot eksperimentalne alternative anarhističnega gibanja neoliberalnim politikam izkoriščanja. Te alternative proizvajajo konkretne učinke na ravni vsakdanjega življenja vanje vključenih ljudi. Proučevane kolektive razumeva kot vozlišča kontraekonomije, ki delujejo kot netržni in nedržavni mehanizmi zadovoljevanja nekaterih osnovnih življenjskih potreb in jih je zato utemeljeno opredeliti kot primere politike reprodukcije, ki vznika v okviru anarhističnega in širšega avtonomnega gibanja v Ljubljani.

Ključne besede: kontraekonomija, kontramoč, politika reprodukcije, vzajemna pomoč, anarhistično gibanje

Matevž Pistotnik je diplomiran andragog. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

Andrej Pavlišič je diplomirani politolog. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

Lana Zdravković in Tisa Zavrtanik Drglin (str. 321-328)

Spodbujanje primerov dobrih praks na področju socialne in solidarnostne ekonomije

Download PDF

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Prenesite celotno številko tukaj:

Prenesi PDF / Download PDF

Zrcalo/Mirror 1

Prenesi PDF / Download PDF (Mirror)

 

 

Zrcalo/Mirror 2

Prenesi PDF / Download PDF (Mirror)