Številka 273 - ODRAST STANOVANJSKE POLITIKE

Ajda Pistotnik (str. 7-15)

Uvod v odrast: dobrodošli na prehodu v svetlo 21. stoletje odrasti

“You and I are not disinterested bystanders in the 6th massive planetary extinction on the only habitable planet we have access to.” (Domazet, 2018: 7)

Aljoša Slameršak (str. 17-26)

Odrast, za dostojno življenje v okviru planetarnih omejitev

V prispevku predstavimo tri osrednje teze odrasti, ki povezujejo koncept planetarnih biofizikalnih omejitev in politično vizijo dostojnega življenja za vse. V tezi o biofizikalnih omejitvah družbeno-ekonomskega sistema kritiziramo prepričanje o nadaljnjih zmožnostih rasti uporabe materialov in energije. Študije dokazujejo, da smo nekatere omejitve že presegli, s čimer dolgoročno omejujemo reprodukcijske zmožnosti naravnih sistemov in obseg njihovih družbeno koristnih storitev. Predstavimo
argument ekoloških ekonomistov, ki izhodiščni razlog za ekološke krize vidijo v neustreznosti posplošitve tržnih odnosov na kvalitativno različne dobrine, kot so naravni viri, delo in kapital. Nadalje predstavimo odgovor odrasti na diskurz ekomodernizma. Tehnološke rešitve lahko zgolj omilijo ekološke probleme, ne morejo pa razrešiti ekoloških kriz, saj le-te izhajajo iz neustreznih ekonomskih razmerij med naravnim in družbenim. V tezi o egalitarni ekonomiji nato zavrnemo povezavo med blaginjo in rastjo. Izhajajoč iz prve teze pokažemo, da biofizikalne omejitve zaradi nuje po omejeni porabi materialov in energije zamejujejo materialne predpogoje za blaginjo. Opozorimo, da je za blaginjo družbena enakost pomembnejša kot rast in materialno izobilje. Sklicujoč se na raziskave o časovnem poteku neenakosti v razvitih državah nato pokažemo, da gospodarska rast od neoliberalnega obrata sovpada s povečevanjem neenakosti in stagniranjem blaginje za večino prebivalstva v razvitih državah. V tezi o celoviti obravnavi ekonomije predstavimo ključno vlogo reproduktivnega dela in reproduktivnih naravnih storitev, ki jih ekonomski sistem, osredinjen na denarno izmenjavo, spregleda. Podamo argument, da ustvarjanje plačljivih koristi pogosto sovpada z uničevanjem in izkoriščanjem koristi reproduktivnega dela ekonomije. Celostna analiza koristi in stroškov tako postavlja v negotovost povezavo med blaginjo in rastjo, saj rast v veliki meri temelji na stroških reproduktivne ekonomije.

Ključne besede: odrast, biofizikalne omejitve, ekološke krize, podnebne spremembe, družbena neenakost, reproduktivno delo, reproduktivne naravne storitve

Aljoša Slameršak je meteorolog in okoljski ekonomist. Trenutno je zaposlen kot doktorski raziskovalec programa Okoljske znanosti in tehnologije na Institutu ICTA v Barceloni. Pred doktorskim študijem je deloval kot raziskovalec na biogeokemičnem inštitutu Max Planck v Jeni in kot asistent na Univerzi v Wageningenu. Njegovi osrednji raziskovalni interesi so družbene transformacije, podnebne spremembe in teme podnebne pravičnosti. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

»Raje govorim o nemogočem, saj že predobro poznamo, kar je mogoče.« S. R.

Giorgos Kallis, Federico Demaria in Giacomo D‘Alisa (str. 27-46)

Uvod: Odrast¹

Globalno podnebje, država blaginje in družbene vezi, ki so bile leta temelj človeških odnosov, so postale podrejene imperativu rasti. To je provokativno sporočilo Giacoma D‘Alise, Federica Demarie in Giorgosa Kallisa v knjigi Odrast: Besednjak za novo dobo. Avtorji trdijo, da obstoječi razvojni model ni ponudil odgovora na rast neenakosti in brezposelnosti ter da škoduje edinemu okolju, ki ga imamo na voljo; da ne more izbrisati revščine, in, najpomembnejše, da nas ne dela srečnejše. Rast je neekonomična
in nepravična, okoljsko netrajnostna in je ne bo nikoli dovolj, še pravijo. Termin odrast označuje družbeno dinamiko, akterje, zavezništva in procese, ki soustvarjajo okolje, ki bi omogočilo mirno tranzicijo v sistem, ki obravnava slabosti rasti. Navdih črpa iz različnih teoretskih šol, konceptov demokracije, pravičnosti, pomena življenja in dobrega počutja, ekologije, kritike razvoja, nenasilja, pozicije odprtih meja, feminizma ipd. Prav tako spodbuja in zagovarja stališče, da potrebujemo razpravo o položaju in vsebini javnih storitev, v katerega moramo vključiti skupno oz. skupnostno.

Ključne besede: odrast, politična ekologija, kritika rasti, kapitalizem, avtonomija, konvivialnost, reproduktivna skrbstvena ekonomija, skupnostna dobrina.

Giorgos Kallis je okoljski znanstvenik, ki se ukvarja z okoljsko ekonomijo in politično ekologijo. Dela kotraziskovalni profesor na Katalonski instituciji za raziskave in napredne študije (ICREA) Avtonomne univerze v Barceloni. Je tudi del barcelonske skupine Research & Degrowth, ki raziskuje idejo odrasti. 

Federico Demaria je ekonomist, ki dela na področju okoljske ekonomije, politične ekologije in politike ravnanja z odpadki. Je tudi del barcelonske skupine Research & Degrowth, ki raziskuje idejo odrasti. 

Giacomo D‘Alisa je politični okoljski ekonomist z interdisciplinarnimi spretnostmi: obvlada tako kompleksno politično teorijo kot kvantitativne modele družbenega in ekološkega metabolizma. Trenutno
je postdoktorski raziskovalec na Univerzi v Coimbri in tudi del barcelonske skupine Research & Degrowth.

Marko Hočevar in Žiga Vodovnik (str. 47-64)

Političnost odrasti: buen vivir in politična rekompozicija

S podnebnimi spremembami in čedalje globljo svetovno zavestjo o omejenosti virov našega planeta se razvija in poglablja razprava o potrebi po drugačni (ekonomski) paradigmi, ki bo v nasprotju s hegemonsko ideologijo razvoja in (neskončne) rasti. V znanstveni in aktivistični literaturi/praksi se čedalje bolj uveljavlja koncept odrasti, ki temelji na predrugačenju temeljnih izhodišč modernih kapitalističnih družb, s tem pa implicira tudi drugačno politično ureditev in organiziranje družbe. To pomeni, da bo družba, ki bo živela v skladu s strategijami odrasti, morala izumiti »nova« načela političnega organiziranja, ki bodo izhajala iz emancipatornih in demokratičnih procesov odrasti in jih utrjevala. V luči zgornje argumentacije avtorja v prvem delu jasno opozorita na neskladnost in nezmožnost odrasti v kapitalistični državi, ki temelji na ustvarjanju razmer za perpetuiranje kapitalistične akumulacije, ki temelji na rasti. V drugem delu se avtorja ukvarjata z vprašanjem nove politične organiziranosti družbe, ki temelji na načelih odrasti. Pri tem izhajata iz emancipatornih in radikalnih teorij demokracije in politike, kot tudi iz same emancipatorne in demokratične moči koncepta in prakse odrasti. Avtorja trdita, da imajo teorije odrasti, še zlasti buen vivir oz. modalitete iz latinskoameriškega geografskega/epsitemičnega prostora, pomembne politične implikacije.

Ključne besede: odrast, kapitalizem, država, buen vivir, politična konstitucija, demokracija

Marko Hočevar je doktorski študent in mladi raziskovalec na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

Žiga Vodovnik je redni profesor na Katedri za teoretsko-analitsko politologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

Rok Kranjc (str. 65-80)

Uporaba »alternativ razvoju« v soustvarjanju scenarijev alternativnih prihodnosti

Avtor v članku prepozna in kritično opredeli tri sodobne paradigme, povezane z različnimi pojmovanji in odnosi do okoljske trajnosti in gospodarskega razvoja: hegemonsko paradigmo neoliberalnega tržnega kapitalizma, kot se izraža v skovankah trajnostnega razvoja ali zelene rasti, ter latentni paradigmi skupnega (commons) in odrasti. To kritično razdelitev avtor uporabi za preiskavo novejših narativov in pobud na področju alternativnih ekonomij s posebnim poudarkom na konceptu krožnega gospodarstva. Nato avtor navaja nekatere mogoče sinergije med predlaganim normativnim razumevanjem pobud, ki presegajo miselni okvir dominantne razvojne paradigme – t. i.
»alternative razvoju« (Latouche, 2009) – in metodami soustvarjanja multimedijskih scenarijev alternativnih prihodnosti. Te članek vpelje kot sklop obetavnih orodij širše družbenega opolnomočenja,
ki bi lahko omogočila bolj vključujoče, organizirano, kritično, sistemsko, generativno in refleksivno prepraševanje in soustvarjanje skupnega védenja, pojmovnih predstav in načrtov okoli alternativnih
mogočih družbenoinstitucijskih prihodnosti in tranzicijskih poti onkraj postpolitičnega konsenza.

Ključne besede: alternativni razvoj/alternative razvoju, odrast, skupno, scenariji prihodnosti, »prihodnostna pismenost«

Rok Kranjc je diplomirani sociolog (Univerza v Ljubljani) in magister okoljskega vladovanja Univerze v Utrechtu. Raziskovalno deluje na področjih alternativnih oblik ekonomije in vladovanja,
politične ekologije, družbenih gibanj in inovacij, teorij transformacij ter teorij in metod anticipacije. Je član delovne skupine Ekokolektiv. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

Aleksandar Matković (str. 81-98)

»Brez bližnjic«: O razpravi med Lawnom in Smithom ali o tem, zakaj odrasti ne moremo razumeti brez vrednostne teorije imperializma

Članek temelji na tezi, da moramo v diskurz o odrasti vključiti vrednostno teorijo imperializma. Avtor se osredini na razpravo o kapitalizmu stabilnega gospodarstva, ki je potekala med Philipom Lawnom in Richardom Smithom, in jo na novo ovrednoti. Pokaže, zakaj moramo v ta razmislek vključiti koncepte akumulacije, dela in organske kompozicije kapitala, ki jih obe strani v razpravi izključujeta. Meni, da moramo te koncepte upoštevati pri razmislekih o stabilnem gospodarstvu, pri čemer se navezuje na delo ekološkega ekonomista Hermana Dalyja.

Ključne besede: kapital, odrast, Philip Lawn, Richard Smith, kapitalizem stabilnega gospodarstva, stabilno gospodarstvo, vrednostna forma

Aleksandar Matković je filozof in politični aktivist iz Srbije. Trenutno končuje doktorsko delo na ZRC SAZU, pred tem pa je bil raziskovalec na Inštitutu za filozofijo in družbeno teorijo Univerze v Beogradu in koordinator Regionalnega znanstvenega centra v Novem Sadu. V letu 2018 je bil gostujoči raziskovalec na Filozofskem inštitutu berlinske Humboldtske univerze. Aktiven je bil v različnih srbskih in balkanskih levičarskih študentskih in delavskih organizacijah. Ukvarja se s sodobnim marksizmom in politično ekonomijo. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

Mladen Domazet in Danijela Dolenec (str. 99-110)

Odrast kot obnova utopijskih energij¹

Prevod hrvaškega predgovora k hrvaški izdaji dela Odrast: Besednjak za novo dobo je eno temeljnih besedil tega vsebinskega bloka, saj pokaže na relevantnost koncepta in gibanja odrasti za našo regijo ter ga tako približa ter umesti v naš prostor in čas. Avtorja natančno in konkretno orišeta svoje razumevanje odrasti, pri čemer počasi razkrivata plasti miselne šole, ki ima potencial za razvoj v regionalno politično in miselno šolo, ter pojmovnega okvira paradigme odrasti. Poudarjata, da sedanjost zahteva »intelektualno radovednost« in da razmisleki o odrasti niso niti ustaljeni niti togo oblikovani, temveč se še razvijajo. Pojasnita tudi, kako je nastal prevod termina degrowth v
hrvaščino, pri čemer je bil razmislek podoben temu, ki smo ga imeli tudi pri slovenskem prevajanju. Besedilo bralcu zastavlja ključna civilizacijska vprašanja, povezana z odrastjo: o načinu življenja,
omejevanju rasti, družbenem metabolizmu, ekonomizmu in depolitizaciji. Dotakneta se tudi aktualne razprave o antropocenu in zagovarjata, da je del teorije in gibanja odrasti tudi oblikovanje novih
institucij. Predvsem pa je pronicljiv zadnji del besedila, v katerem govorita o hrvaškem kontekstu: o odnosu med centrom in periferijo ter o prednostih, ki jih ima semiperiferna država v primerjavi s
centralnejšimi pri prehodu v družbo odrasti.

Ključne besede: odrast, družbeni metabolizem, pojmovni aparat, omejitve rasti, blagor življenja, reinterpretacija realnosti, Hrvaška

Mladen Domazet je vodja raziskav na Inštitutu za politično ekologijo v Zagrebu, trenutno je vključen v raziskave o trajnostnih in odrastnih karakteristikah majhnih polperifernih družb in ekoloških vidikih družbene stratifikacije na Hrvaškem. 

Danijela Dolenec je docentka na Fakulteti za politične vede na Univerzi v Zagrebu, kjer poučuje primerjalne politike, protestna gibanja in metodologijo družboslovnega raziskovanja. Njen ključni raziskovalni interes je kriza predstavniške demokracije v Evropi, proučuje jo iz perspektive politike množic in izzivov konvencionalnih političnih institucij.

Ajda Pistotnik (str. 111-118)

Ekonomija dolga – živeti v vrtincu financ

V eseju izhajamo iz teze, da rast ni nujna za odplačevanje dolgov, temveč da dolgovi nastajajo predvsem zato, da se ohranja netrajnostna rast. Dolg vzdržuje naš ekonomski sistem, saj zahteva nenehno rast, kljub njej pa smo še vedno zadolženi. Eden od načinov nasprotovanja dolgu je mehanizem revizije javnega dolga, ki predlaga pravično razporeditev in odpis nelegitimnih dolgov. Obstajajo različni primeri praks in mehanizmov pregleda javnega dolga, nekatere države pa so tudi že vzpostavile mehanizme nadzora nad stanjem dolga, v katere do določene mere vključujejo tudi prebivalce. Revizija naj bi nam tako pomagala razumeti posledice finančne krize in podala predloge
za bolj odrastniške usmeritve.

Ključne besede: dolg, gospodarska rast, revizija dolga, odpis dolga, odrast

Ajda Pistotnik je samostojna raziskovalka in vodja projektov v kolektivu EnaBanda – društvo za kulturne in raziskovalne dejavnosti. Magisterij znanosti ji je podelila Univerza v Ljubljani, naslov njene naloge pa je bil Človekova pravica do vode in gospodarstvo. Njeni osrednji raziskovalni interesi so nove politike in teme družbene pravičnosti. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

Ahac Meden in Martin Pogačar (str. 119-135)

O kulturalizaciji mišljenja in vprašanju odrasti

Koncept rasti se danes praviloma omeji na ekonomijo, ekonomski učinek, na razvoj. Tovrstna konceptualna konflacija pa otežuje resno razpravo ne samo o ekonomiji in razvoju, ampak tudi širše o znanosti in ne nazadnje o prihodnosti človeštva. V prispevku se avtorja osredinita prav na vprašanje: Kakšen pomen ima v znanosti rast pri ustvarjanju znanja? Če pustimo ekonomistični vidik rasti ob strani in na rast pogledamo v bolj »humanističnem« pomenu, se lahko vprašamo, kaj celoten koncept rasti/razvoja pomeni za človeka/človeštvo in okolje, v katerem biva. Natančneje, kaj pomeni za družbene sisteme, ki znanje in védenje ustvarjajo in uporabljajo? Konflacija namreč ne samo omejuje razpravo, temveč hkrati vsakršno alternativo potiska na obrobje in s tem v lažni konflikt. Avtorja problematizirata koncepte rasti, odrasti, razrasti in obrasti v odnosu do razmerij znanosti in produkcije znanja. Problematizirata dominantna koncepta inovacije (innovation) in vpliva (impact), ki danes temeljito definirata in strukturirata področje raziskovanja. V tem pogledu problematizirata diskurz »vpliva in inovacij« kot orodja političnega in ekonomskega podrejanja ustvarjanja znanja instrumentalizaciji in financializaciji, ki kvalitativni razvoj znanosti (in raziskovanja) omejujejo na kvantifikacijo.

Ključne besede: rast, odrast, tehnologija, znanost, raziskovanje, inovacija, vpliv, droži, fermentacija

Ahac Meden je višji strokovni sodelavec na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU. V svojem raziskovalnem delu se posveča transdisciplinarnim praksam prenosa znanja, digitalnim dimenzijam človeštva, narativom zamišljanja in upovedovanja prihodnosti ter prehranskim kulturam. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

Martin Pogačar je raziskovalec in znanstveni sodelavec na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Ukvarja se s spominom v digitalnih medijskih okoljih, prepletom tehnologije, spomina in (post-) socializma, z vprašanji negotovosti, prihodnosti in anticipacije ter problematiko kulture preteklosti. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

Klemen Ploštajner (str. 139-143) 

Stanovanjska preskrba kot politična praksa

Klemen Ploštajner (str. 144-165)

Nekaj tez o politični ekonomiji stanovanjske preskrbe

Analize stanovanjske preskrbe še vedno niso integralni del razumevanja delovanja družbenih sistemov, ampak so prepogosto odrinjene na robove družboslovnega raziskovanja. Tam so prepuščene študijam, ki so namenjene predvsem tehničnim vprašanjem količine in kakovosti stanovanjskega fonda, medtem ko je bolj celostna obravnava stanovanjske preskrbe zanemarjena. V prispevku želim opozoriti na nujnost analiz stanovanjske preskrbe za razumevanje organiziranja družbe, saj
je način preskrbe stanovanj eno temeljnih organizacijskih področij. V članku pokažem, kako način reševanja stanovanjskega vprašanja vpliva na organizacijo gospodarstva, države in družbenih razmerij v neoliberalizmu. Pokažem, kako je stanovanjsko področje temeljno pripomoglo k reorganizaciji družbe v smeri krepitve tržnih mehanizmov in pomagalo pri oblikovanju materialnih razmer za vznik neoliberalnih subjektivitet. Stanovanjsko vprašanje se tako ne kaže več kot vprašanje zagotavljanja primernih stanovanj, temveč kot vprašanje načina delovanja družbe in organizacije vsakdanjega življenja. Preneha biti tehnično ter postane družbeno in politično vprašanje.

Ključne besede: stanovanjska preskrba, politična ekonomija, neoliberalizem, stanovanjske študijei

Klemen Ploštajner je mladi raziskovalec na Centru za strategije in upravljanje in asistent s področja sociologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

Stuart Hodkinson (str. 166-194)

Vrnitev stanovanjskega vprašanja¹

Svetovna finančna kriza, ki izvira iz modela stanovanjske preskrbe, temelječega na zasebnem trgu, nas opominja, da neoliberalne stanovanjske politike delujejo predvsem v interesu močnega kapitalističnega nepremičninskega sektorja in ne javnosti. V tem članku z vračanjem k pogosto srditim razpravam med marksisti, socialisti in anarhisti vse od izida znane polemike Friedricha Engelsa iz leta 1872, obravnavam politično vprašanje, kaj naj antikapitalisti naredijo glede stanovanj. V nadaljevanju se navezujem na različne uvide, kot tudi na v današnjih razpravah prisotne skupne točke in napetosti, da bi oblikoval sklop »etičnih koordinat« (Gibson-Graham, 2006), ki bi lahko usmerjale
antikapitalistične stanovanjske politike. Te koordinate so izpeljane iz nedavnih teoretičnih razprav o konceptu ustvarjanja skupnega Petra Linebaugha, še posebej iz dela Massima De Angelisa
(2006; 2007), in temeljijo na treh etikah ustvarjanja skupnega: prefigurativni želji »živeti-skupaj« ter skupnega reševanja naših stanovanjskih težav tukaj in zdaj; strateški potrebi po obrambi in
proizvajanju »antikapitalističnega skupnega« (Kamola in Meyerhoff, 2009), ki kapitalu vsiljuje omejitve in odpira prostor zunaj akumulacije; in hegemonskem iskanju alternativnega sveta, v katerem
sta lahko skupno in ustvarjanje skupnega posplošena na račun kapitalizma. 

Ključne besede: stanovanjska preskrba, antikapitalizem, prefigurativno ustvarjanje skupnega, strateško ustvarjanje skupnega, hegemonsko ustvarjanje skupnega

Stuart Hodkinson je predavatelj na Fakulteti za geografijo Univerze v Leedsu. Ukvarja se z vprašanji privatizacije stanovanj, urbane moči in boja, ograjevanja in skupnega, upora in alternativ. Poučuje tudi na magistrskem programu Aktivizem in družbene spremembe. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

Prenesite celotno številko tukaj: