21oktober2021

 Facebook ČKZ 

ckz

Arhiv številk Časopisa za kritiko znanosti

Številka 275 - NASILJE NAD LGBT-MLADINO IN ODRASLIMI

Katarina Majerhold (str. 7 - 9)

Za preprečevanje medvrstniškega nasilja nad LGBT- učenci in dijaki moramo o tem najprej spregovoriti

Download PDF

 


 

 

 

 

 

 

 

 

 

Roman Kuhar in Alenka Švab (str. 11-29)

Nasilje nad lezbijkami in geji v Sloveniji: primerjava podatkov iz raziskav 2003–2004 in 2014–2015

Download PDF

V članku predstavljava rezultate o nasilju nad lezbijkami in geji iz raziskave o vsakdanjem življenju gejev in lezbijk v Sloveniji, ki je bila izvedena dvakrat – prva raziskava v letih 2003–2004 in ponovitve- na v letih 2014–2015. Rezultati so bili, kjer je bilo mogoče, analizirani primerjalno, da bi identificirali spremembe v desetletnem obdobju, pri čemer je bila pozornost usmerjena v različne oblike nasilja (fizično, psihično, seksualno), akterje (povzročitelji nasilja) ter v okolja, v katerih se nasilje dogaja (javni prostor, zasebnost (družina, partnerstvo), šolsko in delovno okolje). Primerjava podatkov je pokazala, da je nasilje danes tako rekoč v enaki meri kot pred desetimi leti še vedno izkušnja večine lezbijk in gejev, nasilje v šolskem okolju pa se je celo podvojilo. Prav tako se ohranja vzorec, po kate- rem so lezbijke v večji meri žrtve nasilja v zasebnosti (družini), geji pa v javnem prostoru.

Ključne besede: nasilje, geji, lezbijke, vsakdanje življenje, razkritje, transparentni klozet

Roman Kuhar je redni profesor in dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

Alenka Švab je redna profesorica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

Nina Perger in Simona Muršec (str. 30-44)

Seksualno nebinarne osebe in nekatere dimenzije njihovega vsakdanjega življenja

Download PDF

V prispevku obravnavamo nekatere specifike vsakdanjega življenja seksualno nebinarnih oseb, s poudarkom na biseksualnih, panseksualnih, kvir in aseksualnih identitetah, ki so, sodeč po podat- kih Vsakdanje življenje mladih LGBTIQ+ oseb, prevladujoče v najmlajši starostni kategoriji (pod 18 let), pa tudi med transspolnimi oziroma spolno nebinarnimi osebami. V prispevku se tudi osredinjamo na stopnje ne-/razkritosti seksualno nebinarnih oseb v določenih odnosih (družinski odnosi, medvr- stniški odnosi na področju izobraževanja) ter na stopnje prikrivanja seksualno nebinarnih identitet z namenom izogibanja diskriminaciji, nasilju in/ali drugim negativnim reakcijam, predvsem na po- dročju izobraževanja oz. v odnosih, ki so vezani na šolski prostor. Prispevek sklenemo z ugotovitvijo, da se izkušnje seksualno nebinarnih oseb v določenem delu pomembno razlikujejo od izkušenj gejev in lezbijk.

Ključne besede: nebinarne seksualne identitete, nemonoseksualnost, biseksualnost, aseksual- nost, razkritje, prikrivanje identitete, področje izobraževanja, družine

Nina Perger je mlada raziskovalka na Centru za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede Uni- verze v Ljubljani. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

Simona Muršec je diplomantka mednarodnih odnosov in predsednica Društva Parada ponosa. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

Jered B. Kolbert, Laura M. Crothers, Matthew J. Bundick, Daniel S. Wells, Julie Buzgon, Cassandra Berbary, Jordan Simpson in Katherine Senko (str. 45-65)

Medvrstniško nasilje nad lezbičnimi, gejevskimi, biseksualnimi, transspolnimi dijaki in dijaki, ki so v procesu odkrivanja lastne spolne usmerjenosti (LGBTQ), kot ga zaznavajo učitelji, na vzorcu dijakov iz jugozahodne Pensilvanije1
Download PDF

S to študijo smo želeli ugotoviti, kako učitelji zaznavajo medvrstniško nasilje nad lezbičnimi, ge- jevskimi, biseksualnimi, transspolnimi mladimi in mladimi, ki so v procesu odkrivanja lastne spolne usmerjenosti (LGBTQ). V vzorcu dvesto pedagogov (61,0 % žensk; 96,5 % belopoltih) iz nekega okra- ja v jugozahodni Pensilvaniji smo ugotovili statistično pomembno povezavo med tem, kako učitelji zaznavajo podporo šolskega osebja dijakom ne glede na spolno usmerjenost, in tem, kako pogosto ti učitelji poročajo o viktimizaciji zaradi medvrstniškega nasilja, ki jo doživljajo LGBTQ-dijaki. Tisti učitelji, ki so poročali o močnejši podpori s strani osebja in dijakov, so poročali tudi o pogostejših prijavah omalovažujočega govora o LGBTQ-posameznikih s strani dijakov in različnih vrst medvr- stniškega nasilja nad LGBTQ-dijaki. Učitelji z lezbično, gejevsko ali biseksualno usmerjenostjo v pri- merjavi s heteroseksualnimi učitelji ocenjujejo šolsko osebje in dijake kot precej manj razumevajoče do dijakov ne glede na njihovo spolno usmerjenost, spolno identiteto ali spolni izraz. Učitelji, ki niso vedeli, da ima njihova šola politiko za preprečevanje medvrstniškega nasilja, oziroma so mislili, da je nima, so poročali o precej višji stopnji viktimizacije zaradi fizičnega nasilja pri LGBTQ-dijakih kot učitelji, ki so navedli, da so seznanjeni s politiko, ki jo ima njihova šola za preprečevanje medvrstni- škega nasilja.

Ključne besede: lezbična, gejevska, biseksualna, transspolna oseba, medvrstniško nasilje, učitelje- va zaznava

 

 

 

Jasna Magić (str. 66-78)

Odzivi izobraževalnega sektorja na nasilje in diskriminacijo na podla- gi spolne usmerjenosti in identitete/izraza

Download PDF

Nasilje na podlagi spolne usmerjenosti in identitete oz. izraza je oblika spolnega nasilja, ki priza- dene tiste, ki so ali pa jih družba dojema, kot da so lezbijke, geji, biseksualne ali transseksualne osebe. V zadnjem desetletju sta se ta oblika nasilja in njen vpliv začela tudi v Evropi pripoznavati kot pomemben pojav v izobraževalnem sektorju. Številne države so se, da bi opozorile na diskrimi- nacijo in zlorabe, usmerjene na spolne manjšine v šolah, odzvale z različnimi ukrepi, predvsem na ravni šolskih politik. Da bi dobili vpogled v to dogajanje ter oblikovali podlago za oceno prihodnjih trendov, je Svet Evrope naročil celostno raziskavo o tem, kako izobraževalni sistemi ustvarjajo varno okolje za učečo se LGBT-populacijo. Izhajajoč iz ključnih ugotovitev te študije so v članku predsta- vljeni podatki o naravi in vplivu nasilja na podlagi spolne usmerjenosti in identitete oz. izraza. Bralec se seznani z ukrepi držav članic EU na področju varnosti šolajočih se lezbijk, gejev, biseksualnih in transseksualnih oseb, tako na nacionalni ravni kot na ravni posameznih šol, tematiziramo pa tudi pozitivne učinke inkluzivnih šolskih politik.

Ključne besede: LGBT-mladina, varne šole, šolsko nasilje, inkluzivne politike

Jasna Magić, dr., je raziskovalka in svetovalka z več kot petnajstletnimi izkušnjami v kvalitativnem raziskovanju,  oblikovanju  anket,  analizi,  evalvaciji  in  svetovanju  deležnikom  na  področju  zločinov, storjenih iz sovraštva, ter intimnega nasilja nad populacijo LGBT. Trenutno živi in dela v Združenem kraljestvu, kjer raziskuje predvsem intimno nasilje in sodeluje pri razvoju politik na tem področju. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

Stephen T. Russell, Jack K. Day, Salvatore Ioverno in Russell B. Toomey (str. 79-100)

So šolske politike, ki postavljajo v središče spolno usmerjenost in identiteto, povezane z manj medvrstniškega nasilja? Vidiki učiteljev1

Download PDF

Medvrstniško nasilje je na ameriških šolah pogosto in je povezano s čustvenim, vedenjskim in aka- demskim tveganjem za učence. Šolske politike in prakse, ki postavljajo v središče spolno usmerje- nost in identiteto (SOGI), so oblikovane tako, da zmanjšujejo medvrstniško nasilje, in kažejo obetav- ne rezultate. Večina študij o medvrstniškemu nasilju je črpala iz prijav učencev, mi pa smo pregle- dali poročila učiteljev skupaj z njihovimi ocenami varnosti na šoli in poročila ravnateljev o politikah in praksah, usmerjenih v SOGI. Pri združevanju dveh neodvisnih virov podatkov več kot tri tisoč učiteljev (California School Climate Survey) in skoraj sto šolskih ravnateljev (School Health Profiles) smo uporabili večstopenjske modele za razumevanje problemov medvrstniškega nasilja na šolah. Naši rezultati kažejo, da poročanje ravnateljev o politikah, usmerjenih v SOGI, nima močne neodvisne zveze s poročili učiteljev o težavah z medvrstniškim nasiljem na njihovih šolah. Vendar pa na šolah, kjer izvajajo več politik, usmerjenih v SOGI, ocene učiteljev o varnosti na šoli in prepoznana stopnja medvrstniškega nasilja sovpadajo močneje. Razpravljamo tudi o nedavnih zakonodajnih spremem- bah in politiki izobraževanja v ZDA ter o njihovem pomenu za dobro počutje učencev.

Ključne besede: medvrstiško  nasilje,  politike,  usmerjene  v  SOGI,  poročila  učiteljev,  poročila ravnateljev

 

 

 

 

Katarina Majerhold (str. 103-125)

Trpinčenje LGBT-otrok v Sloveniji in po svetu: primer osnovnih in srednjih šol 

Download PDF

V prispevku najprej navedem štiri znane primere šolskega medvrstniškega trpinčenja zaradi spolne usmerjenosti in spolne identitete, ki so se znašli na naslovnicah znanih časopisov in spletnih strani ter se končali s samomorom. Temu sledi predstavitev primerov treh držav (Združeno kraljestvo – Škotska, Japonska in Čile), ki imajo vsaj delno urejeno sistemsko preprečevanje trpinčenja otrok v šolah na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete, ter njihovih ukrepov za izboljšanje stanja. Sledi predstavitev razmer na slovenskih šolah. V Sloveniji teh vprašanj ne obravnavamo sistemsko, nekateri indici (zmanjševanje določenih vsebin v učnih načrtih, zaznano povečanje nasilja) pa ka- žejo, da se razmere poslabšujejo. Prispevek tako sklenem z ugotovitvijo, da mora Slovenija na tem področju narediti še veliko.

Ključne besede: medvrstniško nasilje in trpinčenje, spolna usmerjenost, spolna identiteta, LGBT- -učenci in dijaki, LGBT-učitelji, osnovna šola, srednja šola, Škotska, Čile, Japonska, Slovenija

Katarina Majerhold je magistrica filozofije in članica uredništva Časopisa za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

 

Tjaša Učakar, Emanuela Fabijan, Rok Smrdelj in Ana Ješe Perković (str. 129-159)

Raziskovalna dinamika na področju diskriminacije v Sloveniji: uveljavljanje intersekcionalne analize

Download PDF

Cilj pričujočega prispevka je kritično analizirati dosedanje raziskovanje diskriminacije v Sloveniji s poudarkom na raziskovanju intersekcijske diskriminacije, ki omogoča razumevanje novih vsebin in novih realnosti diskriminacije v sodobnih družbah. Prispevek predstavi pregled opravljenih raziskav s področja diskriminacije v slovenskem prostoru med letoma 1991 in 2018, ki pokaže, da je razisko- vanje diskriminacije najpogosteje osredinjeno na enodimenzionalno izkušnjo diskriminacije. Doslej sta bili v Sloveniji opravljeni samo dve empirični študiji, ki neposredno obravnavata intersekcijski pristop k diskriminaciji. To pa ne pomeni, da se z intersekcionalnostjo ne ukvarjajo oziroma je ne obravnavajo druge študije. Nasprotno, že v 90. letih zasledimo raziskave, ki so opozarjale na součin- kovanje več osebnih okoliščin na položaj posameznika oziroma posameznice ter na nove družbene realnosti, ki nastajajo na teh presečiščih in s katerimi se srečujejo diskriminirani posamezniki in posameznice.

Ključne besede: diskriminacija, intersekcijska diskriminacija, intersekcionalnost, Slovenija

Tjaša Učakar, dr., je raziskovalka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.) Emanuela Fabijan je mlada raziskovalka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. (emanuela.fabijan@ hotmail.com)

Rok Smrdelj je mladi raziskovalec na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in štipendist Univerzitetne ustanove ing. Lenarčič Milana. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

Ana Ješe Perković, dr., je raziskovalka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

Marija Viktorija Jagodić (str. 160-177)

Stigma – breme, s katerim živimo

Download PDF

Stigmatiziranim pogosteje kot drugim grozi soočenje s predsodki, diskriminacijo in drugimi posledi- cami, ki lahko ogrozijo njihov blagor. Za soočenje z lastno stigmo se uporabljajo različne strategije, ki so odvisne od same osebe, vrste stigme, situacije, družbeno-kulturnega konteksta, ciljev in priča- kovanj. Niso vse strategije dostopne nosilcem vseh stigmatizacij in odločitev za eno lahko oteži upo- rabo druge. Povezovanje z enako stigmatiziranimi je ena od strategij soočanja s stigmo, ki nosilcem stigme prinaša številne koristi. Ena teh je znotrajskupinska primerjava, ki je za stigmatizirane lahko ustreznejša kot primerjava s pripadniki dominantne skupine, vendar pa lahko ima tudi negativne posledice. Prav tako mnogi nimajo priložnosti ali se ne želijo povezati z enako stigmatiziranimi. V besedilu se osredinjamo na pregled strategij soočanja s stigmo, zanima pa nas tudi, kako lahko potrebo po pripadnosti zadovoljijo tisti nosilci stigme, ki se ne želijo ali ne morejo povezati z enako stigmatiziranimi.

Ključne besede: stigma, posledice, strategija

Marija Viktorija Jagodić je univerzitetna diplomirana novinarka. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

Andrej Vozlič  (str. 178-200) 

Alternative demokraciji – inovativni družbeno- politični sistemi prihodnosti

Bi lahko družba zaživela bolj složno, če bi Google milijone dolarjev, ki jih namenja iztrebljanju komarjev, preusmeril v politične inovacije in družbene izume?1

Download PDF

Namenjamo izumljanju novih družbenih sistemov enako pozornost kot izumljanju novih tehnologij, novih zdravil, novih avtomobilov, novih goriv, podaljševanju življenja in potovanju po vesolju? Ali je demokracija še vedno optimalni politični sistem in liberalizem idealna družbena ureditev? Članek temelji na trditvi, da je človek sposoben razviti nove, globalizirani in tehnološki družbi primernejše alternative upravljanja družbe, če bi tej veji izumiteljstva, »patentiranju« novih družbenih sistemov, v prihodnje namenili več pozornosti in kapitala. Predstavljamo nekaj obstoječih alternativ aktualni družbeni ureditvi, predvsem v odnosu do koncepta demokracije, ter na podlagi teorije Williama Foote Whyta o družbenih inovacijah oblikujemo matriko za vrednotenje (uporabnost) predlogov bo- dočih družbeno-političnih ureditev. Analiziramo gerontokracijo, nukracijo, ciberokracijo, singleton, svetovno družbo, družbo praznovanja, demarhijo, panarhijo, futarhijo in delegativno demokracijo in ugotavljamo, da trpimo predvsem za kroničnim pomanjkanjem realno izvedljivih in uporabnih družbeno-političnih alternativ, ob tem pa naletimo na morda še večji problem: ni pravega družbo- slovnega laboratorija, v katerem bi take alternative sploh lahko hitro in na družbi neškodljiv način testirali v kontroliranem okolju, kot to počnejo naravoslovne znanosti.

Ključne besede: politične in družbene inovacije, izumi, demokracija, gerontokracija, nukracija, cibe- rokracija, singleton, svetovna družba, družba praznovanja, demarhija, panarhija, futarhija, delega- tivna demokracija, družboslovni laboratorij

Andrej Vozlič je doktorski kandidat Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. (andrej.vozlic@ hommage.si)

 

 

Mitja Velikonja (str. 203-205)

Evropska institucio- nalizacija antikomuni- zma

Download PDF

 

 

 

 

 

 

Prenesite celotno številko tukaj:

Prenesi PDF / Download PDF

Zrcalo/Mirror 1

Prenesi PDF / Download PDF (Mirror)

 

 

Zrcalo/Mirror 2

Prenesi PDF / Download PDF (Mirror)