07maj2021

 Facebook ČKZ 

ckz

Arhiv številk Časopisa za kritiko znanosti

Številka 276 - SAMOODLOČBA

Andrej Kurnik (str. 5-8)

Uvodnik: Samoodločba v altermoderni matriki 

Download PDF

 


 

 

 

 

 

 

 

 

 

Connor Smith (str. 9-46)

Izsušeni determinizem: Ponovna ocena samoodločbe onkraj nacionalne suverenosti

Download PDF

Pojem “samoodločba”se pojavlja v ustanovitvenih mednarodnopravnih dokumentih in v ustavah večine držav kot vzvod legitimnosti države in nadnacionalne ureditve. Toda  njegova  natančna  definicija  in  parametri  so  predmet  razprave  –  tako  v primeru, ko se o njem razpravlja v okviru logike sistema države, kakor tudi zunaj nje. Članek na podlagi kritične politične teorije razkriva “rizomatsko” razumevanje samoodločbe, pri čemer rahlja odnos do sistema države in pojma suverenosti. Članek nato obravnava štiri primere, s katerimi pokaže, kako je mogoče s tem konceptom razumeti možnosti, ki so jih ustvarila sedanja politična gibanja. Te možnosti so manifestacije neizmerne konstitutivne moči in kolektivne imaginacije, ki je sprostila nove vektorje političnih možnosti.

Ključne besede: samoodločba, rizom, sistem države, suverenost, politična gibanja

Connor Smith je leta 2018 končal magistrski študij politične teorije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Zdaj živi v New Yorku. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

Asim Mujkić (str. 47-69)

»Naj bo hiša naših dedov široko odprta«

Download PDF

Besedilo prinaša zgodovinski in kritični pregled političnega razvoja moderne BiH. Predstavi idejo politične in družbene organiziranosti, ki se je razvila v sodelovanju med  voditeljem  jugoslovanskega  protifašističnega  gibanja  Josipom  Brozom Titom,  vodilnimi  komunističnimi  intelektualci  in  voditelji  Jugoslavije  ter  BiH. Sam politični model po eni strani preseže klasični buržoazni model »ene-eno- nacionalne« države, vendar avtor trdi, da po drugi strani prav tako preseže običajne komunistične federalistične rešitve. Vizija pluralne zgodovinske skupnosti je bila artikulirana na podlagi zgodovinske izkušnje bosanskega »zastoja« (Wachtel), kot tudi na revolucionarni izkušnji številnih narodnoodsvobodilnih odborov. Ta vizija je več desetletij delovala uspešno, saj je prebivalstvu prinesla dotlej nedosežen materialni, kulturni in politični razcvet, zato se zdi, da bo v prihodnosti postajala čedalje pomembnejša, in to ne zgolj v BiH, temveč tudi v Evropi, ki se sama srečuje s preseganjem modela »ene-eno-nacionalne« države. Avtor v bosanski politični izkušnji  identificira  tri  načela  za  rekonstrukcijo  moderne  politične  ureditve  in nastanek novih oblik pluralnega političnega sobivanja.

Ključne besede: avtentične oblike samouprave, nacionalizem, protifašizem, plura- lizem

Asim Mujkić je filozof in sociolog, izredni profesor na Fakulteti za politične vede Univerze v Sarajevu in avtor petih monografij, več kot 80 znanstvenih in strokovnih člankov ter poglavij v knjigah. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

Carlos González-Villa (str. 70-90)

Od hegemonije k suverenosti: odnos med državo in družbo v procesih osamosvajanja v Sloveniji in Kataloniji

Download PDF

Članek analizira družbene razmere in politično dejavnost v dveh osamosvojitvenih procesih v nedavni evropski zgodovini: prvi je primer Slovenije, ki se je uspešno osamosvojila med letoma 1991 in 1992, drugi pa primer Katalonije, kjer je proces potekal med letoma 2012 in 2017, ko so vanj posegle španske institucije. Članek s kritičnim neogramscijevskim pristopom do koncepta mednarodnih odnosov prikaže suverenost kot reprodukcijo družbene formacije, ki je uspešno vstopila v politične institucije,  zlasti  kot  posledica  hegemonije.  V  nasprotju  z  institucionaliziranimi perspektivami, ki družbeno stvarnost omejijo, da prikrojijo razdrobljene narative, so lahko kritični pristopi način, kako opaziti razlike med domnevno podobnimi političnimi dogodki, in kako kontekstualizirati osamosvojitvene procese kot del širših političnih in družbenih sprememb, iz katerih izhajajo, ter kot del omejujočega mednarodnega konteksta, v katerega so vpeti. Četudi je vladajoča katalonska elita želela slediti slovenskemu zgledu, rezultati ne bi mogli biti bolj različni, kot so. Z vidika družbene ureditve je slovenski proces potekal vzporedno z ohranjanjem obstoječe razredne koalicije, katalonski pa se je razvijal sredi razpada družbene formacije. Politično  gledano  se  je  slovenski  proces  osamosvajanja  oblikoval  z  združitvijo, ideološko  transformacijo  in  homogenizacijo  vladajočih  skupin,  medtem  ko  je bila katalonska epizoda posledica boja za prevlado med nacionalističnimi akterji. Hegemonija,  dosežena  v  Sloveniji,  kaže  na  zmožnost  reproduciranja  družbene formacije in njene nadgradnje na državno raven, s čimer se zameji prevpraševanje samega procesa osamosvajanja s strani Države.

Ključne besede: Slovenija, Katalonija, odnos med državo in družbo, hegemonija, suverenost

Carlos González-Villa je predavatelj mednarodnih odnosov na Univerzi Nebrija (Madrid) in raziskovalec na Centru za napredne študije jugovzhodne Evrope na Univerzi na Reki. Raziskovalno se posveča predvsem nedavni zgodovini Zahodnega Balkana in zunanji politiki Združenih držav Amerike. Je avtor monografije Nova država za nov svetovni red. Mednarodni vidiki osamosvojitve Slovenije, ki je leta 2017 izšla pri Založbi *cf. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

Carlos Prieto del Campo (str. 91-116)

Katalonski proces in evropska politika

Download PDF

Besedilo obravnava aktualne razmere v Kataloniji in Španiji. Sestavljeno je iz dveh delov: v prvem avtor analizira poreferendumske razmere v Kataloniji in Španiji; drugi del besedila pa je prevod tretjega poglavja avtorjeve knjige Clase, pueblo y nación en la crisis del Estado español. Nacionalismos, populismos y nuevos bloques históricos antisistémicos en la coyuntura actual. Gre za razpravo o vprašanjih suverenosti, obliki države, teritorija, ljudstva in nacije v kontekstu sedanje krize španskega modela države in katalonskih separatističnih teženj, ki je pisana iz perspektive radikalnih inovacij v politiko na lokalni ravni in na ravni Evropske unije s strani postfordističnega razreda.

Ključne besede: suverenost, oblika države, ljudstvo, nacija, postfordizem, Španija, Katalonija, Evropska unija

Carlos Prieto del Campo je doktor filozofije, neodvisni založnik, aktivist v evropskih družbenih gibanjih in na področju kulture, od leta 2000 tudi urednik španske izdaje New Left Review. Opravljal je več vodilnih funkcij v španski javni upravi in bil svetovalec ekvadorske vlade. Je direktor Raziskovalnega centra pri Museo Reina Sofia in član uredništva L‘Internationale Online. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

Giuseppe Acconcia (str. 117-134)

Vstaje na Bližnjem vzhodu leta 2011: »Prebujenje levice«

Download PDF

Članek  skuša  zožiti  vrzel  med  teorijami  družbenih  gibanj  in  dejanskim  tokom dogodkov  med  vstajami  na  Bližnjem  vzhodu  leta  2011.  Vstaje  leta  2011  niso odprle samo Pandorine skrinjice političnega islama na Bližnjem vzhodu, temveč so  spodbudile  nastanek  številnih  drugih  opozicijskih  gibanj:  od  Tunizijskega generalnega sindikata dela (UGTT) do egiptovskih delavskih gibanj, od Ljudske demokratične stranke (HDP) v Turčiji do demokratične avtonomije, ki jo je teoretsko zasnoval Abdullah Öcalan in jo udejanjajo v sirskem Kurdistanu.

Ključne besede: vstaja, Bližnji vzhod, opozicijska gibanja

Giuseppe Acconcia je učitelj na Univerzi Boccona (Milano), kot raziskovalec se osredinja na mladinska in družbena gibanja, Bližnji vzhod in kurdske študije. (giuseppe.acconcia@ unipv.it)

 

 

Raúl Zibechi (str. 135-149)

Avtonomije in samouprave po progresizmu

Download PDF

Po  desetletjih  progresivnih  vlad  so  družbena  gibanja  doživela  pomembne spremembe, še zlasti v tistih praksah, ki jih označujemo kot »avtonomne«, kar je posledica širjenja socialnih politik države. Čeprav slabijo avtonomije in samoupravo, še naprej obstajajo v skoraj vseh gibanjih, vendar soobstajajo z institucionalnimi povezavami, ki jih številni podpirajo in jih nimajo za kontradiktorne.

Ključne besede: progresivne vlade, socialne politike, družbena gibanja, avtonomi- ja, samouprava

Raúl Zibechi je novinar, pisatelj, aktivist in politični teoretik. (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

 

Marija Viktorija Jagodić (str. 153-174)

Zagrebški študentski protesti – junij 1968

Download PDF

Jugoslovanski  eksperiment  z  začetka  druge  polovice  dvajsetega  stoletja  je zahvaljujoč mednarodnim okoliščinam, npr. odnosom z Zahodom in Vzhodom, ter nekaterim političnim in gospodarskim odločitvam, npr. obrat v potrošništvo, dosegel izvrstne začetne rezultate. Nepopoln prenos teorije v prakso pa je na začetku 60. let privedel do gospodarske stagnacije in posledično do politične krize. Oblast je na nastalo stanje odgovorila z reformami. Stavke in protesti so bili organizirani že pred letom 1968; tega leta, v času študentskih nemirov po svetu, pa so protestirali tudi jugoslovanski študenti, ki so na demonstracijah zahtevali vrnitev k temeljnim vrednotam. V besedilu skušamo skozi zgodovinski pregled dogajanja in s pomočjo nekaterih teorij o kolektivnem delovanju razumeti vzroke za zagrebške študentske demonstracije junija 1968.

Ključne besede: študentske demonstracije, junij 1968, Zagreb

Marija Viktorija Jagodić je univerzitetna diplomirana novinarka. (viki.jagodic@yahoo. com)

 

 

Jaša Veselinovič (str. 179-186)

Protikolonialni boji in emancipacijski potencial samoodločbe

Download PDF

 

 

 

 

 

 

 

Prenesite celotno številko tukaj:

Prenesi PDF / Download PDF

Zrcalo/Mirror 1

Prenesi PDF / Download PDF (Mirror)

 

 

Zrcalo/Mirror 2

Prenesi PDF / Download PDF (Mirror)