Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo (ISSN 0351-4285) je uveljavljena družboslovna in humanistična znanstvena revija. Zavezana je kritični obravnavi radikalnih pristopov in teorij družbenih gibanj in alternativnih političnih praks, socialno-ekoloških vprašanj, kulturnih študij in študij spola, znanstveno-tehnoloških sprememb, medijskih in komunikacijskih teorij, rizičnih tehnologij, socialno-pedagoških tem, marginalnosti, odvisnosti, hendikepiranosti itd., ki so jih obravnavali domači in tuji avtorji različnih strok.
Glavni urednik: dr. Andrej Kurnik.
Odgovorni urednik: Arne Zupančič.
Uredništvo: Uršula Berlot Pompe, Barbara Beznec, Tatjana Greif, Saša Hajzler, Nikolai Jeffs, Svit Komel, Andrej Kurnik, Andrej Pavlišič, Dali Regent, Danijela Tamše, Boris Vezjak, Simona Zavratnik, Arne Zupančič.
Mednarodno uredništvo: Dan Chodorkoff (Vermont), John Holloway (Puebla), Sandro Mezzarda (Bologna), Nela Pamuković (Zagreb), Ian Parker (Manchester), Vjeran Pavlaković (Reka), Maple John Razsa (Maine), Alan Soble (Philadelphia), Raúl Zibechi (Montevideo).
O članicah in članih uredništva revije
Uršula Berlot Pompe
Doktorica znanosti, docentka in predavateljica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, Univerze v Ljubljani. Deluje kot vizualna umetnica in umetnostna teoretičarka, ukvarja se s povezovanjem umetnosti in znanosti. Za umetniško delo je prejela pomembne mednarodne nagrade (Schering Stiftung Berlin, Pollock Krasner - New York, Henkel Youth Artist Award - Kulturkontakt na Dunaju). Je avtorica znanstvene monografije o Duchampu in številnih člankov s področja teorije umetnosti.
Barbara Beznec
Univ. dipl. polit. med. odn., prevajalka in avtorica številnih znanstvenih in strokovnih besedil. Od 2006 do 2012 je bila odgovorna urednica Časopisa za kritiko znanosti. Raziskovalka v več mednarodnih projektih s področja migracij. Dolgoletna aktivistka na področju državljanskih pravic, svobode gibanja in avtonomnih prostorov. Zaključuje doktorat s politične filozofije z naslovom Konstituiranje evropskega državljanstva: državljanstvo kot praksa.
Tatjana Greif
Doktorica arheologije. Diplomirala, magistrirala in doktorirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s teorijo in aktivizmom na področju seksualnih in spolno identitetnih manjšin, z vprašanji kulture, umetnosti in politike lezbijk in gejev. Glavna urednica knjižne zbirke Vizibilija pri založbi Škuc. Nekdanja urednica revij Arheo in Delta. Avtorica preko 500 publicističnih in strokovnih objav v Sloveniji in tujini. Aktivna v mednarodnem gibanju za pravice LGBT. Prejemnica več strokovnih štipendij, npr. Fulbrightove štipendije v ZDA.
Saša Hajzler
Mag. Saša Hajzler je doktorska študentka v okviru programa Zgodovina Evrope in Sredozemlja pri UP FHŠ in asistentka – raziskovalka na programu Politična zgodovina na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. V okviru doktorata raziskuje samonikla politična gibanja (»od spodaj«) v post-jugoslovanski soseščini, njihovo politično misel, aktivizem in prakso delovanja v globalnem družbenopolitičnem boju za pravičnost, svobodo gibanja in proti eksploataciji. Je dolgoletna aktivistka na področju avtonomnih ter samoorganiziranih prostorov, migracij, ter v globalnem feminističnem boju proti militarizmu, sourednica neodvisnega časopisa na temo mesta in municipalističnih politik – Prelom, avtorica znanstvenih, poljudnih in strokovnih objav v časopisih, zbornikih, poljudnih in znanstvenih revij v Sloveniji in tujini. Bila je aktivna v različnih mednarodnih gibanjih in iniciativah v okviru katerih od leta 2015 do danes obiskala avtonomne prostore, iniciative in gibanja v Grčiji, Italiji, Avstriji, Makedoniji, Nemčiji, Turčiji, Ukrajini, Španiji, Maroku, Srbiji, na Poljskem, Hrvaškem, Irskem, Češkem, Slovaškem, v Angliji, Belgiji, Franciji, Švici, Albaniji, Litvi, itn. Je sodelavka ČKZ in Radia Študent. Študirala je pravo, dokončala magistrski študij Prava in managementa nepremičnin, ter magistrski študij Demokracije in človekovih pravic v Sarajevu.
Nikolai Jeffs
Diplomiral in doktoriral na Universtiy of Essex, Velika Britanija. Objavil je številne članke in dele monografij s področja literarne, kulturne in politične kritike. Urednik Zbornika postkolonialnih študij, 2007, z Andrejem Pavlišičem soavtor dokumentarnega filma Borili se bomo proti njim: kriki k razumevanju starega nasilja nove Evrope, 2004. Poučeval je na University of Essex in na Univerzi v Ljubljani, danes uči na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Svit Komel
Mag. Svit Komel je doktorski študent pravne zgodovine in sodelavec Radia Študent. Magistriral iz zgodovine in filozofije znanosti, nato na Radiu začel oddajo Svepisteme o vsem, povezanim z zgodovino znanosti. Raziskovalno se ukvarja s popisovalskimi praksami 18. in 19. stoletja, zlasti z vzporednicami med standardizacijo merskih enot, kodifikacijo prava in zemljemerskimi odpravami. Trenutno preučuje vpliv katastrskih izmer na izvedbo zemljiške odveze ali preobrazbo zemljiške lastnine v Avstrijskem cesarstvu.
Andrej Kurnik
Predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Raziskovalno se ukvarja s praksami družbenih gibanj, konceptualnimi inovacijami, ki nastajajo v družbenih bojih, s participativnimi in aktivističnimi metodologijami raziskovanja, kritiko politične ekonomije, državljanstvom in neposredno demokracijo. Dolgoleten aktivist globalnih družbenih gibanj. V Sloveniji se je angažiral za pravice izbrisanih, migrantskih delavcev, avtonomne prostore in v okviru 15o za nov koncept družbene blaginje, ki temelji na konceptu skupnega. Trenutno je angažiran v Mariboru, kjer uporablja metode aktivističnega raziskovanja za gradnjo solidarnostne mreže s kriminaliziranimi vstajniki in za dekriminalizacijo vstaj.
Andrej Pavlišič
Diplomirani politolog, doktorski študent sociologije kulture na Filozofski fakulteti. Raziskuje politike avtonomije, njene konceptualizacije in prakse, njeni zgodovini in prihodnosti. Sodelavec Medijske preže in Radia Študent, bil je član in koordinator programskega odbora Delavsko-punkerske univerze.
Dali Regent
Mag. Dali Regent je magistra filozofije in doktorska študentka teoretske psihoanalize na Filozofski fakulteti. Trenutno pripravlja doktorat na področju nasilja, krutosti in seksualnosti pod mentorstvom dr. Eve D. Bahovec. Piše in prevaja politične tekste za spletni medij Disenz, ukvarja se tudi s praktično filozofijo in je izvedla že več kot petdeset filozofskih delavnic v sklopu različnih projektov. Leta 2019 je tudi ustanovila tudi društvo Hiša filozofije. Njeno filozofsko delo pokriva področja ženskih študijev, epistemologije in filozofije Friedricha Nietzscheja. Kot prostovoljka je več let delala za Legebitro.
Boris Vezjak
Izredni profesor za filozofijo. Predava na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru in na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Ukvarja se predvsem z zgodovino antične filozofije, teorijo diskurza, medijsko analizo in teorijo argumentacije. Je avtor številnih člankov ter naslednjih samostojnih avtorskih prevodov in knjig: »Platon: Harmid« (1994), »Platon: Fileb« (2000), »Platon: Parmenid« (2001), »Kako so močno dihali: komentarji in kronologija k primeru Petek« (2005), »Sproščena ideologija Slovencev: o političnih implikacijah filozofema sproščenost« (2007), »Zmote in napake v argumentaciji: vodič po slabi argumentaciji v družbenem vsakdanu« (2007, skupaj z Janezom Bregantom), »In media res: novinarji med etiko, politiko in kapitalom« (2008), »Somrak medijske avtonomije: boji za politično hegemonijo 2004-2008« (2009), »Paranoja, manipulacija in racionalnost« (2010), »Sokratov pojmovnik za mlade« (2011) in »Ad populum: analize družbenega diskurza« (2012).
Arne Zupančič
Arne Zupančič je družbeno-politični delavec, aktiven predvsem v polju migracij in kurdskem osvobodilnem gibanju. V preteklosti je deloval v Prostovoljnem gasilskem društvu LJ-Trnovo, na Radiu Študent in v Avtonomni tovarni Rog, trenutno pa se preživlja kot turistični delavec ter predavatelj na osnovnih in srednjih šolah v projektih Pedagoškega inštituta in Mirovnega inštituta.
Žiga Brdnik
Žiga Brdnik (1985) je univerzitetni diplomirani filozof in novinar na Filozofski fakulteti in Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Je neodvisni novinar, filmski kritik in urednik, ki poleg ČKZ-ja ureja neodvisne ljubljanske novice Prelom, je član uredniškega odbora in redni pisec revije Ekran, piše pa tudi za revije Razpotja, Kino!, Dialogi in portal Disenz. Leta 2022 si je za svoje delo prislužil priznanje revije Ekran za slovenskega filmskega publicista leta.
Foto: Matjaž Rušt
O članici in članih mednarodnega uredništva
Dan Chodorkoff
Dan Chodorkoff je pisec in pedagog, soustanovitelj Inštituta za socialno ekologijo. Doktorat iz kulturne antropologije je pridobil na New School for Social Research, v njem pa se je ukvarjal z možnostjo, da bi alternativne tehnologije, kot sta sončna in vetrna energija, ter skupnostno kmetovanje postali del samoniklega skupnostnega organiziranja v eni od sosesk, kjer je delal v 70. in 80. letih 20. stoletja. Dela nekdanjega univerzitetnega profesorja so bila prevedena v pet jezikov in bila objavljena v številnih znanstvenih revijah in antologijah. Vse življenje je aktivist v mirovniških in ekoloških gibanjih; zanj je upiranje hierarhiji in dominaciji neločljivo povezano z ponovno vzpostavitvijo harmoničnega odnosa med ljudmi in naravo. Trenutno živi v Severnem Vermontu, kjer se posveča vrtu, piše, igra ustne harmonike in se ukvarja z vprašanji okoljske pravičnosti.
Foto: Anej Ivanuša
John Holloway
John Holloway je profesor sociologije na Inštitutu za družbene vede in humanistiko na mehiški BUAP. Njegov primarni raziskovalni interes, ki se odraža tudi v njegovih številnih delih, so marksistična teorija, zapatizem in nove oblike protikapitalističnega upiranja. Njegovo delo Spreminjamo svet brez boja za oblast (orig. Pluto, 2002, prevod ČKZ, 2004) je bilo prevedeno v več kot deset jezikov in je sprožilo mednarodno razpravo. V monografiji Crack Capitalism (Kapitalizem razpok; Pluto, 2010) pa svoj argument še poglobi in zagovarja tezo, da lahko danes mislimo revolucijo le skozi sovpadanje, ustvarjanje, razširitev in multiplikacijo razpok v kapitalistični nadvladi.
Sandro Mezzadra
Sandro Mezzadra je profesor politične teorije na Univerzi v Bolonji, kjer predava postkolonialne študije in sodobno politično teorijo. Napisal je številna dela, predvsem poglavja za zbornike in znanstvene revijalne članke s področij migracij, postkolonialne teorije, sodobnega kapitalizma, italijanskega operaizma in avtonomističnega marksizma, ki so bila objavljena in prevedena v desetih jezikih: italijanščini, francoščini, nemščini, španščini, finščini, grščini, slovenščini, portugalščini, kitajščini in japonščini. Njegovi zadnji monografiji, ki ju je napisal v soavtorstvu z Brettom Neilsonom sta Meja kot metoda ali pomnoževanje dela (orig. Duke, 2013, prevod FF, 2018) in The Politics of Operations: Excavating Contemporary Capitalism (Duke, 2019).
Nela Pamuković
Nela Pamuković je feministična in protivojna aktivistka, zagovornica žrtev spolnega nasilja in ena od hrvaških predstavnic v Evropskem ženskem lobiju. Leta 1987 se je prvič pridružila kakšni ženski skupini za ozaveščanje – od takrat je bila aktivna članica številnih ženskih organizacij in gibanj na Hrvaškem in ena od ključnih akterk pri vzpostavljanju mreže feminističnih skupnosti na področju nekdanje Jugoslavije. Je tudi soustanoviteljica Centra za ženske žrtve vojne, organizacije, ki ženskam, ki so preživele vojno, bile žrtve trgovine z ljudmi ali spolnega izkoriščanja, nudi svetovanje, dostop do pravne pomoči in druge oblike praktične pomoči. Ključno vlogo je imela tudi pri pripravi in organizaciji Ženskega sodišča (daljše Žensko sodišče in feministični pristop k pravici).
Ian Parker
Ian Parker je britanski psiholog in psihoanalitik, zaslužni profesor Univerze v Leicestru. Parkerjevo prvo predavateljsko mesto je bilo na manchestrski politehniki (od 1985), leta 1996 je začel predavati na Boltonovem inštitutu, leta 2000 pa se je vrnil na Metropolitansko univerzo v Manchester. Leta 2012 so ga suspendirali, ker je kot predstavnik univerzitetnega oz. fakultetnega sindikata postavil pod vprašaj količino delovnih obveznosti in postopke imenovanja, kar je sprožilo mednarodno kampanjo za njegovo vrnitev na prejšnji položaj in ukinitev suspenza. Leta 2013 je podal odpoved ter se zaposlil na Univerzi v Leicestru; od takrat je kot gostujoči predavatelj sodeloval tudi z nekaterimi drugimi univerzami.
Vjeran Pavlaković
Vjeran Pavlaković je izredni profesor na oddelku za kulturne študije na Univerzi na Reki; doktorat iz zgodovine je pridobil na Univerzi v Washingtonu. Je avtor številnih člankov o Jugoslovanih v španski državljanski vojni, politikah spomin(janj)a in tranzicijski pravici v nekdanji Jugoslaviji. Njegova zadnja dela: The Battle for Spain is Ours: Croatia and the Spanish Civil War 1936–1939 (2014), Remembering War the European Way: Croatia’s Commemorative Culture on the Eve of EU Membership (v Croatia and the European Union: Changes and Development, Pero Maldini and Davor Pauković, ur., 2015), Yugoslav Volunteers in the Spanish Civil War (2016) in Framing the Nation and Collective Identity (Vjeran Pavlaković in Davor Pauković, ur.). Bil je tudi raziskovalnii vodja pri projektu FRAMNAT – Framing the Nation and Collective Identity in Croatia: Political Rituals and the Cultural Memory of Twentieth Century Traumas (2014–2018).
Foto: SNV.
Maple J. Razsa
Maple Razsa je docent na programu Svetovne študije Colby Collegea (Maine, ZDA). Pri svojem delu je zavezan uporabi teksta, podobe in zvoka, da bi tako utelesil živo izkušnjo in politično imaginacijo sodobnih družbenih gibanj. Kot filmski ustvarjalec in antropolog z zaključeno izobrazbo na Harvardu, je bil prejemnik štipendij več različnih univerz in fundacij. Njegovi filmi so gostovali na različnih festivalih po vsem svetu, Združenje za vizualno antropologijo pa je imenovalo interaktivni film The Maribor Uprisings za najboljši film leta 2017. Njegova monografija Bastards of Utopia: Living Radical Politics After Socialism (Indiana University Press, 2015) je dobila nagrado Williama A. Douglassa. Trenutno raziskuje avtonomijo migracij in boje beguncev in aktivistov za svobodo gibanja v Evropi.
Alan Soble
Alan Soble je ameriški filozof, avtor številnih knjig in člankov o filozofiji seksualnosti in ljubezni. Je ustanovitelj in prvi direktor Združenja za filozofiijo seksualnosti in ljubezni (1977–1992). Med letoma 1986 in 2006 je predaval na Univerzi v New Orleansu, kjer je opravil tudi številne raziskave, pozneje pa so mu podelili naziv zaslužnega profesorja. Med njegovimi monografijami so The Structure of Love (1990), The Philosophy of Sex and Love (1998, 2008) in Pornography, Sex, and Feminism (2002). Uredil je tudi zbornik Sex from Plato to Paglia: A Philosophical Encyclopedia (2006) ter antologije Philosophy of Sex (1980–2017), Sex, Love, and Friendship (1997) in Eros, Agape, and Philia (1989).
Raúl Zibechi
Raúl Zibechi je raziskovalec in teoretik družbenih gibanj, pisec in novinar za različne medije. Bil je aktivist v študentskih gibanjih, gibanjih proti vojaški diktaturi ter protimilitarističnih gibanjih. Od leta 1986 do danes je kot novinar in aktivistični raziskovalec obiskal skoraj vse latinskoameriške države, še posebej se posveča andskim državam. Pozna delovanje večine gibanj v regiji, pri procesih učenja in diseminacije znanja pa sodeluje z urbanimi argentinskimi gibanji, paragvajskimi kmeti ter bolivijskimi, perujskimi, mapučijskimi in kolumbijskimi staroselskimi skupnostmi. Njegovo teoretsko delo je usmerjeno v razumevanje in zagovor organizacijskih procesov teh gibanj. qJe avtor več monografij v španščini. V angleščino sta bili prevedeni Dispersing Power (2010) in Territories in Resistance (2012).