Navodila avtoricam

Spoštovani avtorji in avtorice!

Zaradi učinkovitejšega dela v zaključni fazi oblikovanja številke ČKZ-ja vas prosimo, da pri pisanju prispevka upoštevate spodnja navodila. Tako si bomo vsi skupaj prihranili kar nekaj nepotrebnega in mukotrpnega dela.

ČKZ objavlja predvsem tematske številke ali tematske bloke, ki jih urejajo vsakokratni uredniki/urednice. Sprejemamo tudi predloge za tematske številke, o katerih odloča uredniški odbor (za več informacij kontaktirajte urednico/ka). Primaren jezik objav v ČKZ je slovenščina, občasno pa so objave tudi v drugih jezikih (npr. angleščina).

Navodila avtoricam in avtorjem

• Članek naj obsega največ eno avtorsko polo (do 30.000 znakov s presledki). V to štetje niso vključeni povzetki in literatura.
• Članke sprejema vsakokratni urednik/urednica tematske številke ali bloka na svoj elektronski naslov, izjemoma tudi odgovorna urednica (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.).
• Vsi znanstveni in strokovni članki so dvojno slepo kolegialno recenzirani. Z rezultatom postopka kolegialnega recenziranja članka bo avtor/-ica seznanjen/-a najpozneje v dveh mesecih od oddaje v recenzentski postopek.
  • Neznanstvena in nestrokovna besedila (knjižne recenzije, intervjuji, dosjeji itd.) se recenzirajo uredniško, eseji izjemoma tudi slepo kolegialno.
• Uredništvo ima pravico, da prispevkov, ki ne ustrezajo merilom knjižne slovenščine, ne sprejme v recenzentski postopek.
• Če je bil članek že ali pa bo v kratkem objavljen v drugi elektronski ali tiskani publikaciji ali reviji, mora avtor/-ica to izrecno navesti.
• Oblika vsebine, naslovov in podnaslovov
  • Uporabite pisavo Times New Roman (vključno z opombami, naslovi in podnaslovi), velikost črk 12, razmik med vrsticami 1,5. Prispevkom, daljšim od 10.000 znakov, določite jasne, povedne naslove in podnaslove. Vodilni naslov naj bo zapisan krepko (velikost 16), podnaslovi naj bodo zapisani krepko (velikost 12). Naslovov in podnaslovov ne številčite. Ne uporabljajte VELIKIH TISKANIH ČRK. Podnaslovi naj obsegajo največ eno vrstico. Uporabite samo črno barvo pisave.
• Povzetek, ključne besede in predstavitev avtorja/-ice
  • Napisani morajo biti v slovenščini in angleščini. Povzetek naj vsebuje: namen članka, metode dela, rezultate ali/in sklepe prispevka. Izvleček naj ne vsebuje komentarjev in priporočil in naj ne vsebuje ničesar, česar ni v vsebini članka. Povzetku je treba dodati do pet ključnih besed, tako v slovenščini kot v angleščini. Pred angleškim povzetkom napišite naslov članka v angleščini. Za jezikovno korektnost povzetka v angleščini poskrbi avtor/-ica sam/-a. Dolžina povzetka naj obsega 180-200 besed. Enako velja za povzetek v angleščini. Povzetek, ključne besede in predstavitev avtorja naj stojijo takoj za naslovom članka. Prestavitvi avtor/-ica doda svoj elektronski naslov.
• Urednik/ca bloka ali tematske številke
  • Urednik/-ca sestavi kratek koncept številke ali bloka, predlaga potencialne vabljene avtorje ter pripravi poziv k oddaji povzetkov in prispevkov ( Call for Papers), ki bo objaljen na spletni strani. Prav tako predlaga besedila za morebitne prevode, pri čemer upošteva zelo omejena finančna sredstva za plačilo avtorskih pravic (o tem se posvetuje z odgovorno urednico). Urednik/-ca poskrbi, da avtorji/-ice upoštevajo rok oddaje besedil. V primeru znanstvenih in strokovnih besedil upošteva, da morajo ta tudi v zunanje recenzije. Časovnico dela sestavita skupaj z odgovorno urednico.
• Grafični izdelki in fotografije
  • Avtor/avtorica naj v besedilu označi najprimernejša mesta za grafične izdelke (skice, grafikone itd.) in fotografije, po zgledu: [Graf 1 približno tukaj], označeno (highlight) z rumeno. Navesti je treba ime in priimek avtorja/-ice grafičnega izdelka oziroma fotografije, d njega/nje pridobiti avtorske pravice za objavo in dovoljenje posredovati uredniku/ici in odgovorni urednici.
  • Grafične izdelke, razen tabel, ki jih naredite sami, pošljite ločeno od besedila v primernem formatu (.jpg, .jpeg, .tiff, .bmp, .png in podobno). Tabele, ki jih naredite sami, naj bodo del besedila.
  • Fotografije in podobni materiali morajo biti v ustrezni resoluciji za tisk, tj. 300 ppi ( points per inch oz. pik na palec) ali vsaj 1000 slikovnih pik ( pikslov ) v vsako smer.
  • Tabele se nadpisujejo, grafi, fotografije, skice in ostali elementi podpisujejo. Njihovi naslovi se zaključijo s piko.
  • Uredništvo ima pravico, da grafične izdelke in fotografije umesti v besedilo glede na najustreznejši prelom strani ali da ne objavi fotografij, ki ne izpolnjujejo tehničnih pogojev za objavo.
• Opombe
  • Število in dolžina opomb naj bosta omejena le na najnujnejše. Opombe naj bodo izpisane kot sprotne opombe ('footnotes') in zaporedno oštevilčene. Program vam bo sam nastavil velikost pisave 10, razmik pa je enojen.
  • Opombe naj bodo vsebinske! V opombo ne pišite zgolj literature – mesto citiranja navajate sprotno v besedilu, literaturo pa na koncu prispevka. Literaturo navajate v opombi le, če je povezana z vsebino opombe, npr. priporočeno branje. Primer: v besedilu uporabite besedo aškenazi in ob tem naredite vsebinsko opombo pod črto, v kateri razložite delitve znotraj judovstva. Ob tem svetujete nadaljnje branje za tistega, ki ga ta tema podrobneje zanima.
• Citiranje in povzemanje: sklic na vir v besedilu
  • Sklic na vir v besedilu: v oklepaju navedite avtorja/avtorico, letnico in stran, npr. (Foucault, 1986: 72). Nepravilni sklic (Foucault, 1986, 72); (Foucault 1986, 72).. Če sta avtorja/avtorici navedenega dela dva/dve, navedete oba/obe: (Adorno in Horkheimer, 1990), pri večjem številu avtorjev/avtoric izpišite le prvo ime: (Novak in dr., 1999). Dela enega avtorja/avtorice, ki so izšla istega leta, med seboj ločite z zaporednim dodajanjem malih črk (a, b, c itn.) stično ob letnici izida: (Bourdieu, 1996a). Dela različnih avtorjev/avtoric, ki se vsa nanašajo na isto vsebino, naštejte po abecednem redu, med njimi je podpičje: (D’Andrade, 1995; DiMaggio, 1997; Zerubavel, 1997).Sekundarno citiranje – citirate citat: (Marcos v Vodovnik, 2003: 46).
  • Enako velja, ko povzemate. Če povzemate z več strani, potem zapišete prvo in zadnjo stran, med njima naj bo stični vezaj, presledkov med stranema ni. Primer: (Foucault, 1986: 112–118). Če povzemate več avtorjev, potem so zapisi ločeni s podpičji, avtorji pa razvrščeni po abecedi, npr. (Foucault, 1986: 112–118; Virno, 2004: 56)
  • Če se citat konča z ločilom, potem za oklepajem ločila ni.
    Primer: Kot se je zapisalo Astrid Lindgren: »Pika Nogavička je bila tako močna, da je lahko z eno roko dvignila celega konja.« (Lindgren, 1972: 15)
  • Pri povzemanju je ločilo (pika) za oklepajem.
    Primer: Izobraževanje je razumljeno kot integralni del zapatističnega boja, osnovna principa učenja pa sta t.i. proizvajajoče učenje (educar produciendo) in t.i. učeče učenje (educar aprendiendo). Oba principa temeljita na učenju znanj, praks in sposobnosti, ki jih za relevantne določi celotna skupnost (Gregorčič, 2005: 133–151).
  • Daljši citati (več kot 40 besed) naj bodo postavljeni v samostojen odstavek, z zamaknjenimi robovi, v manjšem tisku (velikost črk 10) in brez narekovajev.
• Literatura - navajanje na koncu prispevka
  • Dela, navedena v članku, morajo biti v abecednem seznamu navedena na koncu prispevka s podnaslovom Literatura.

Primeri navajanja: