Namen prispevka je opozoriti na pojav razraščanja starizma v slovenski družbi. Starizem, ki je v širšem družbenem prostoru postal posebej viden v kriznih razmerah, povezanih z epidemijo covid-19, se je manifestiral predvsem v izraženem strahu pred kolapsom zdravstvenega sistema, ki bi ga morda lahko povzročil povečan pritisk okuženih stanovalcev domov za starejše občane na bolnišnice. V prispevku bo predstavljen sistem institucionalnega varstva starejših v Sloveniji, v nadaljevanju pa izkušnje izključevanja oziroma diskriminatorne obravnave stanovalcev domov starejših občanov v Sloveniji v času epidemije covid-19. Predstavljen bo primer obravnave neenakosti, ki ga je po uradni dolžnosti obravnaval Zagovornik načela enakosti in pri katerem ni ugotovil diskriminacije.
