V članku se ukvarjam z vprašanjem avtentičnosti in Mitseina pri Heraklitu (535–475 pr. n. št.) in Konfuciju (551–479 pr. n. št.) z obravnavo njune misli o harmoniji nasprotij. Ker sta Heraklit in Konfucij krepost (virtus) poslušanja/usklajevanja povzdignila nad krepost videnja/razumevanja, sem njuno misel o harmoniji poskušala razumeti kot presežek zgodovinskih meja, ki nas doseže v intimnosti našega poslušanja, pa tudi kot poskus vzpostavitve medkulturnega dialoga med vzhodom in zahodom.
