ZAJC, Lenart (2013): Vstaja zombijev: dnevnik protestnika. Ljubljana, Sanje.
Revolucija se konča, ko se ji začno postavljati spomeniki, kar v prevodu pomeni, da je uspelo nekaterim silam znotraj heterogenega polja bojev revolucionarnega vrenja vzpostaviti monopol nad naracijo in jo zdaj poskušajo materializirati še v obliki knjižnih del, kipov ali ritualov spominjanja. Takšni spomeniki so seveda vedno pristranski, saj so pisani z določene točke boja, hkrati pa vedno poskušajo homogenizirati prostor pripovedi, torej svoje videnje predstaviti kot objektivno, nujno, nepristransko, univerzalno. Eno leto po vstajah tudi pri nas začenjamo dobivati takšne spomenike, ki pa so različnega videza in imajo različno vsebino. Dobivamo obrise vstajniških strank, imamo komemorativne shode in članke (rituali spominjanja), razstave fotografij, in raznolike eseje, spise, manifeste, dnevnike, sodne epiloge (na tem mestu je potrebno odločno opozoriti, da se vstaje za politične zapornike iz Maribora nikakor še niso končale, saj jih še naprej preganjajo na sodiščih, pestijo jih visoke kazni in družbena izolacija). Eden takšnih spomenikov je Dnevnik protestnika Lenarta Zajca.