Sovražni govor postaja vse bolj izpostavljen problem in eno izmed aktualnih vprašanj v družbeno-poltičnih razpravah sodobne Evrope in tudi širše. Zaradi tega se seveda povečuje tudi financiranje mednarodnih raziskovalnih in aplikativnih projektov, ki naj bi poskušali zajeziti rasistični, nacionalistični, homofobni in seksistični ter proti islamu in migracijam uperjen diskurz oziroma ozaveščati javnost o tematiki in načinih reagiranja oziroma delovanja. A dejstvo je, da postaja izključevalna, ksenofobna in hujskaška retorika ne glede na možnost sodnega pregona (merila zanj so različna glede na različne nacionalne zakonodaje – v Sloveniji je tako brez kazenskih sankcij dovoljeno izreči tako rekoč vse) čedalje bolj normalizirana (gl. npr. Frank in Šori, 2015). Teroristični napadi v zadnjih nekaj letih so povečali strah in retoriko negotovosti po Evropi. Raziskave so tako opozorile na povečanje sovražnega govora proti migrantom in muslimanom; v Nemčiji se je na primer število napadov na begunce v letu 2015 v primerjavi z letom prej povečalo kar za štirikrat.
