Leta 2016 se je začela počasi oblikovati in razvijati ideja o pripravi in objavi bloka besedil na temo odrasti v slovenskem jeziku. Postopoma (na pobudo Sare Pistotnik in Andreja Pavlišiča) so stekli pogovori z uredništvom Časopisa za kritiko znanosti, ki se je predlogu naklonjeno odzvalo, saj je zaznalo manko oziroma celo neobstoj akademskih, strokovnih in aktivističnih razprav na to temo. Povod za nastanek tega vsebinskega bloka je bila želja po odpiranju in širjenju prostora za nov, radikalnejši razmislek in drugačne imaginarije o razvoju in družbenem gibanju, ki poskuša zgraditi mirne in demokratične poti k smiselnemu in srečnemu življenju, emancipaciji ter avtonomiji (D‘Alisa, Demaria in Kallis, 2015), za razpravo o tem, kaj naj bi bila odrast, kaj nam lahko prinese ter kako naj ta razvojni koncept umestimo v času in prostoru. Do danes je bilo o odrasti napisanih nekaj časopisnih člankov, radijskih mnenjskih kolumn in dva avtorska prispevka (en predstavitveni v ČKZ in drugi o potencialih odrasti v Teoriji in praksi); prevedena je bila knjiga Projekt odrasti: Manifest za brezpogojno podporo za neodvisnost; organiziranih je bilo nekaj javnih dogodkov na to temo, oblikovala se je – s pomočjo družbenih omrežij – regionalna skupina raziskovalcev in aktivistov. V Sloveniji prav tako obstajajo nekatere prakse, pobude, prostori in gibanja, ki že delujejo v skladu z načeli odrasti, na primer tranzicijsko mesto (Trbovlje), poskusi vzpostavljanja skupnostne valute, urbani vrtovi, izmenjevalnice izdelkov in pridelkov, knjižnica reči in semen, različne zadruge (tudi stanovanjske), časovne banke, udejanjanje participativnih proračunov, izdelovanje brezplačne in »odprte« programske opreme, zagovarjanje skupnostnih trajnostnih praks, pobude za univerzalni temeljni dohodek, avtonomni (kolektivni) prostori, organizacija javnih obrokov, reciklarnice, popravljalnice različnih predmetov in tako naprej.
