Vprašanja, ki nagovarjajo naravo realnosti, so lahko otroško preprosta ali heterodoksno zapletena. Nesporno je, da sta ti dve stopnji izpraševanja naravnih in družbenih pojavov zelo različni, a obenem lahko pripadata isti razsežnosti znanstvene poizvedbe. Kakor ni evklidske geometrije brez njenih temeljnih postulatov, tudi etične epistemologije ni brez določenih postulatov in zakonitosti, na katerih kot družba gradimo skupno razumevanje realnosti. Sedanji razkroj skupnega razumevanja se kaže v razdrobljenosti družbe na t. i. memetska plemena, v katerih se krepi ortodoksnost, trenja in napetosti pa se zaostrujejo do te mere, da jim nekateri pravijo kulturna vojna. V primeru pandemije covida-19 se vojna med kulturama bije na relaciji med tezo v poziciji in antitezo v alternativi. Teza in antiteza sta vkopani vsaka v svojo ortodoksno držo in puritansko nestrpni do nestrinjanj v lastnih vrstah. Rdeča nit tega eseja je, da je za blažitev trenj in preseganje kultnih vojn med tezo in antitezo, nujno odpiranje družbe v smeri heterodoksnosti in varovanje t. i. ustave znanja.
