Avtorica v prispevku skozi primer skupnostne ekonomske pobude, zadruge Stara roba, nova raba, prikaže, kako se lahko »zavrženi« ljudje z uporabo zavrženih stvari organizirajo za preživetje in se obenem zoperstavijo uničevalnim silnicam kapitalizma. Sočasno problematizira temeljne utvare dominantnega sistema, ki jih sprejemamo kot samoumevne: delovanje nevidne roke trga, način vpetosti ekonomije v družbeno življenje ter poblagovljenje ljudi in stvari. Temelj članka sta intenzivna enoletna avtoetnografska raziskava, ki jo je avtorica izvajala v obdobju vzpostavljanja skupnosti skupaj z brezdomnimi ljudmi, ter avtoričina štirinajstletna vključenost v društvo Kralji ulice, nevladno organizacijo s področja brezdomstva. Glavno metodološko vodilo raziskovanja je bilo nenehno preverjanje, kako se udeleženi skozi dejavnost zadruge vključujejo v širšo skupnost in razvijajo sistem menjave ter kateri dejavniki zgolj utrjujejo njihov družbeni položaj marginaliziranih ljudi. Avtorica prouči možnosti za prepoznavo transformativne moči skupnostne ekonomije, ki ni več le v funkciji korektorja kapitalizma, ampak naj bi pomagala vzpostaviti nov, z naravo in človekom bolj usklajen družbeno-ekonomski sistem.
