Prispevek obravnava konceptualno ozadje antropogene dimenzije podnebnih sprememb in njihov vpliv na obstoječo družbeno-ekonomsko ranljivost prebivalstva ter mobilnost. Učinki podnebnih sprememb v sodobnosti bodo bistveno vplivali na jedra družb, njihove temeljne vrednote, način življenja in upravljanje. Posledice teh učinkov bodo med drugim omejena zmožnost prilagajanja in zmanjšana odpornost prebivalstva na okoljske/podnebne spremembe ter večja podnebna ranljivost. Eden od odgovorov na spremembo življenjskih razmer je lahko tudi migracija. Prispevek tako skuša osvetliti ozadje razumevanja globalnih procesov odzivov na učinke podnebnih sprememb ter na obstoječe stanje neenakosti v procesih prevzemanja podnebnih bremen. V odnosu okolje-podnebje-migracije kritično pretresa uveljavljeno uporabo terminologije in pojmov, kot je »podnebni begunci«, ter osvetljuje ozadje vprašanja podnebnih migracij v mednarodnih sporazumih ter okoljskih in migracijskih politikah. Migracije kot odgovor oziroma posledica učinkov podnebnih sprememb se tako izražajo v obliki večplastnega fenomena in jasno pričajo o načinih prilagajanja prebivalstva na nove okoljske, družbene, ekonomske in politične razmere. V sklepnem delu se prispevek osredotoča na vprašanje migracij na področju učinkovitih in pravičnih ukrepov, tako v luči prilagajanja na podnebne spremembe v državah v razvoju kot tudi povišane stopnje podnebne, družbene in ekonomske ranljivosti.
