V prispevku obravnavamo serijo vprašanj in problemov, povezanih z umetniškim delovanjem v Rogu kot prostoru (objekti nekdanje tovarne koles Rog) in v Rogu kot instituciji (Avtonomna tovarna Rog – ATR) med letoma 2006 in 2016. V ta namen bomo najprej na kratko orisali zgodovino tega umetniškega delovanja, pri čemer se bomo omejili na posameznike in kolektive, ki se dojemajo kot umetniki, umetniške skupine, umetniška združenja ali producenti. Ker ni organiziranih arhivov, bomo kot glavni vir informacij uporabili pričevanja, intervjuje in razpršeno dokumentacijo, zato bo ta oris zgolj okviren in nepopoln. Kljub temu pa nas bo oskrbel z osnovnimi orodji za predstavitev umetniške produkcije v Rogu. K njej bomo pristopili kot h kompleksnemu, odprtemu procesu, ki ima svoje posebnosti in dinamiko, je pa hkrati vpet v lokalno in regionalno tradicijo. Odnosi, ki jih (ali pa tudi ne) rogovski umetniki vzpostavljajo drug z drugim, z lokalnimi umetniškimi institucijami, z drugimi deli skupnosti ATR ter z Rogom kot formalnim in konceptualnim projektom, nam bodo pomagali pri boljšem razumevanju celote ATR in logike njene (samo)prezentacije v različnih obdobjih. Tako je prvi del prispevka namenjen vprašanjem umetniške produkcije v skvoterski kulturi in splošnim problemom, povezanim s tem. Te težave bodo temelj naše analize, ki se v drugem delu posveča nekaterim posebnostim ATR, še zlasti v povezavi z ljubljansko in slovensko kulturno politiko, ki pomembno vpliva na načine umetniške produkcije. Tretji del besedila se osredini na historizacijo umetniških praks v ATR; opisana sta dinamika rogovskega umetniškega življenja in način, kako na produkcijo vplivajo strukturni vidiki in materialne razmere. Analiza bo pokazala, da so umetniške prakse v ATR simptom družbenih konfliktov in splošnejših razmer, ki vladajo v kulturi in umetnosti.
