»Okolju prijazna hidroenergija« v številnih delih sveta ni del rešitve, temveč del problema okoljskega opustošenja, ki krepi družbene neenakosti, saj naravno okolje ni ločeno od socialnih kontekstov in ga moramo intersekcijsko razumeti v prepletenosti z razrednimi razlikami, spolnimi neenakostmi, etničnimi mejami, starostjo, hendikepom in drugimi človeškimi posebnostmi, ki generirajo družbene neenakosti. Ženske so po vsem svetu vključene v gibanja za okoljsko pravičnost in se borijo proti korporativnemu izkoriščanju, ki ima uničujoče učinke na lokalne ekosisteme in lokalno prebivalstvo. Tega se vse bolj zavedajo tudi ljudje, živeči na področjih, kjer mreže lokalnih in globalnih investitorjev načrtujejo gradnje hidroelektrarn, jezove ter vsakovrstne regulacije rek. Eden odmevnejših okoljskih protestov v regiji Jugovzhodne Evrope prihaja iz Bosne in Hercegovine; »pogumne ženske Kruščice« so uspešno zaustavile interese lokalnih in mednarodnih investitorjev in korporacij za gradnjo hidroelektrarn v lokalnem okolju. Refleksija pomembne vloge žensk v okoljskih protestih v Sloveniji in drugod po svetu obenem razkriva, da okoljski aktivizem ni brez ostalin patriarhalnih neenakosti in podrejanja ter ukalupljanja žensk v že znane patriarhalne šablone.
