Zapatizem ima v trenutnem političnem kontekstu Mehike nesporen vpliv, saj je služil kot nekakšen prapor, navdih za upore in druge avtonomistične procese anarhističnih, komunističnih, študentskih in drugih levičarskih gibanj v prestolnici Ciudad de México in drugod po državi. Vsa ta gibanja, kot tudi staroselske organizacije, ki v svojih resničnostih delujejo po vsej Mehiki, za referenco pogosto jemljejo prav borbo Zapatistične vojske narodne osvoboditve (EZLN). Zapatistični boj pa ni omejen zgolj na področja delovanja v Chiapasu, temveč omogoča nove ideološke vidike. Ti služijo kot navdih drugim staroselskim skupnostim in organizacijam ali posameznikom, ki niso del zapatistične skupnosti. V članku s pomočjo politične in zgodovinske analize ugotavljam, da moramo idejo zapatizma obravnavati vzporedno z drugimi političnimi idejami in njihovimi akterji, ki si prizadevajo za temeljno spremembo načina življenja v Mehiki. Na podlagi študij primerov v članku orišem delovanje različnih političnih akterjev, katerih prizadevanja komplementarno nastopajo v kontekstu antikapitalističnega boja v Mehiki. Izziv revolucionarnih gibanj te države je namreč v tem, kako v praksi predlagati nove oblike skupnostnega življenja, ki odpravljajo neenakosti in se borijo proti razlastitvi zemlje, hkrati pa mladim ponujajo vizijo boljšega sveta, stran od sveta organiziranega kriminala.
