V pričujočem članku poskušamo predstaviti odziv publike ob izidu Drugega spola leta 1949, poseben poudarek pa je namenjen predvsem feminističnim branjem. Orisani sta dve stališči, ki sta filozofijo Simone de Beauvoir predstavili kot nasprotnico materinstva. V tem članku želimo pokazati specifične primere iz Drugega spola, ki pričajo, da je njeno razmišljanje veliko bolj razgibano, kot so nam želele prikazati prvotne interpretacije besedila. Želimo pokazati, da cilj besedila ni kritika posameznic, ki se odločijo za materinstvo, ampak sistematična predstavitev okoliščin, v katerih se znajde ženska, ko se odloči otroka obdržati. Gre za realistično in neromantizirano predstavitev materinstva, ki je nujna za razumevanje celotnega položaja ženske v družbi. Ključni element, ki ga izpostavlja, je dejstvo, da ekonomske in čustvene okoliščine močno definirajo, kaj za mater predstavlja nosečnost in rojstvo otroka. Gre za zavedanje, da je materinstvo lahko nekaj izredno lepega, vendar je redko tako, ker se mlade matere pogosto znajdejo same v vzgoji in skrbi za otroka. Zato Beauvoir v svojem razmišljanju vzpostavlja prostor za ženske, ki otrok ne želijo ali ne morejo obdržati. S tem želimo pokazati, da sta materinstvo in abortus dve plati istega kovanca in da si zaslužita temu primerno obravnavo.