Festival Mesto žensk je v 20 letih delovanja ustvarjalo sedem programskih vodij (šest žensk in en moški) skupaj z izvajalskimi ekipami številnih sodelavk in sodelavcev. V pričujočem Dosjeju objavljamo intervjuje z vodjem in voditeljicami, ki so kuriranje festivala prevzemale v različnih družbenih in političnih razmerah in delale v realnostih različnih kulturnih politik. Szczerski pravi (2012), da lahko poteka kuriranje po vsaj dve različnih poteh. Prva je snovanje programa na družbeno in politično angažiran način, ki skozi umetnost spodbuja družbene in politične razprave. Druga pa vztraja na kuriranju kot umetniški ekspertizi – kurator ne pridiga, temveč sodi o okusu. Intervjuji v nadaljevanju pokažejo, da poteka kuriranje festivala Mesto žensk predvsem po prvi poti, vendar se tudi drugi ne izogiba. Noben festival ni bil zgolj oseben projekt kuratorke ali kuratorja, vendar program vedno izraža tudi njune osebne preference in poglede. V tem se festivali razlikujejo med seboj, čeprav so jih ustvarjali po istih programskih smernicah.
Vprašanja za intervju smo koncipirali tako, da bi lahko prepoznali svojskosti in raznolikosti kuriranja v posameznem programskem obdobju, torej, da bi razbrali pečat, ki so ga z izbiro umetnic v program festivala vtisnile posamezne osebe. Predvsem nas je zanimalo, kako so se festivali umeščali v družbeno realnost, kako so s pomočjo programa in umetniških praks politizirali to realnost in predvsem, kakšen je bil njihov odnos do spola in feminizma, saj je dejstvo, da gre za ženski festival, že samo po sebi politično.
