GRŽINIĆ, MARINA IN ŠEFIK TATLIĆ (2014): Necropolitics, Racialization, and Global Capitalism: Historicization of Biopolitics and Forensics of Politics, Art, and Life. Lanham: Lexington Books.
Knjigo lahko mirno poimenujemo Neonecronomicon. Bistvena razlika med Lovecraftovim Necronomicon in Neonecronomicon Marine Gržinić in Šafika Tatlića je v tem, da je bil prvi fikcijski grimoire, drugi pa je zgodba o temačni realnosti, ki je tako očitna, da se sesede v fikcijo. Avtorja si prizadevaza poudariti grozljivost te fikcije kot realnosti. Temna sila, ki v njuni knjigi naturalizira smrt, je ponavljanje smrti v povezavi z brezsramno politično voljo, imenovano »trg«. In tu je še druga razlika: mrtvi imajo prednost pred zakonom, ki jih žrtvuje, in pred podobo smrti, ki jih bo nadomestila. V odsotnosti lastne podobe smrt sama postane tisto, kar piše Neonecronomicon. Smrt postane avtomatično pisanje, produkcija politike.
