Vsaka tranzicija prinaša obračun s predhodnim režimom, tudi režimom in kulturo spomina. Naš postsocialistični kontekst je prešel različne faze, od uničevanja socialističnih in partizanskih spomenikov do nacionalne sprave in rehabilitacije lokalnih fašistov ter s tem politično utrdil apologijo prehoda v nacionalno državo na kapitalističnem horizontu, triumf konca zgodovine. Za razliko od tega zapiranja zgodovine pa se nedavno antirasistično gibanje Black Lives Matter materializira na dejanskem odpravljanju krivic institucionalnega rasizma in spominskega zanikanja posledic kolonializma in suženjstva. BLM kliče tudi k dekolonizaciji spomina. Ta članek bo pokazal, na katerih točkah se ta revizija spomina temeljno razlikuje od postsocialistične.
