MOČNIK RASTKO (2015): O pisanju zgodovine. Ljubljana: Založba /*cf.
Če prelistamo nekaj najbolj uveljavljenih slovenskih znanstvenih revij in časopisov s področja zgodovinopisja, lahko hitro ugotovimo, da prispevkov o epistemologiji zgodovinopisja praktično ne objavljajo. Po hitrem pregledu vsebinskih kazal znanstvenih publikacij, kot so Zgodovinski časopis, Arhivi, Kronika, Zgodovina za vse in Acta Histriae (zelo verjetno bi podobno odkrili tudi pri drugih), lahko v številkah, ki so izšle leta 2014 in 2015, najdemo en sam prispevek, ki se primarno ukvarja z epistemološkimi vprašanji zgodovinopisja. Podobno lahko ugotovimo, če pregledamo sezname tem, ki jih zgodovinarke in zgodovinarji odpirajo na zborovanjih Zveze zgodovinskih društev Slovenije. Nezainteresiranost za refleksijo ali celo nezmožnost mišljenja lastnih metod in predmeta, kaj šele vloge zgodovinopisja v družbi, postavlja vprašanje, če ne že dvome, o spoznavnih zmožnostih zgodovinopisnega znanstvenega polja, saj lahko zgodovinopisje brez resne samorefleksije naivno podleže samoumevnostim ideoloških diskurzov in tako postane, če uporabimo Althusserja, mehanizem v produkciji in reprodukciji produkcijskih razmerij.
