V prispevku je predstavljena analiza več kriz in katastrof obalne ekvadorske vasi, ki so jim sledile rekonstrukcije vsakdana in kjer je okrevanje po katastrofah postalo način življenja. Med obravnavo več uničujočih dogodkov s poudarkom na posledicah potresa leta 2016 ter na pandemiji covid-19 analiziram, kako prepletajoče se izkušnje izgube, preseljevanja in okrevanja vplivajo na dojemanje ljudi, njihove odnose, skrbstvene prakse in delo. Analiziram tudi, kako so lahko ti procesi, kronotopi katastrof, izkušnja učenja za soočenje z uničujočimi dogodki v prihodnosti. Od takojšnjih posledic, ki ga imajo te katastrofe, se obračam k vsakdanjim sferam transformacij, kjer je okrevanje po katastrofi postalo običajno stanje.
