Članek raziskuje različne artikulacije rasizma v desnih populističnih diskurzih v Avstriji. Temelji na štirih študijah primerov, ki se osredinjajo na Avstrijsko svobodnjaško stranko (FPÖ), njeno mladinska organizacija (RFJ), novo desničarsko Identitetno gibanje Avstrije (IBÖ) in številne nevladne organizacije, ki se borijo proti (gradnji) mošej in islamskih centrov. Uporabili smo kritično analizo okvirov besedil, ki so jih te organizacije objavile na spletu. Analiza je bila opravljena v okviru dveh projektov, ki jih je sofinancira EU. V prispevku smo se osredinili na argumentativne strategije in vzorce oblikovanja pomenov, povezanih z okviri, ki temeljijo na »drugačenju«, etnizaciji in rasizmu, ki sestavljajo približno polovico glavnih okvirov analiziranih desnih populističnih diskurzov. Natančno branje teh diskurzivnih strategij kaže na tri različne oblike rasističnega artikulacije: protimuslimanski rasizem, etnopluralizem in ksenorasizem. Te oblike rasističnih artikulacij se ne razlikujejo le glede na skupine, ki so stigmatizirane kot »drugi«, ampak tudi po rasistični logiki in glede na naloge, ki naj bi jih imele v desničarskih populističnih diskurzih. Medtem ko je protimuslimanski rasizem predvsem sredstvo ustvarjanja pozitivne samopodobe, je etnopluralizem koherentna ideologija. Na drugi strani deluje ksenorasizem predvsem kot sredstvo za naturaliziranje privilegijev domačinov in krepi desničarsko populistično diskurzivno hegemonijo. Te empirične ugotovitve lahko povežemo s teoretskimi razpravami o rasizmu in podpirajo zahteve, da v definicijo rasizma kot analitični koncept vključimo 'nove', 'diferencialistične' oblike rasizma.
