Besedilo je prispevek k preučevanju politike filmske reprezentacije holokavsta v povezavi s politiko spolno zaznamovanega telesa. V diskurzu o politiki reprezentacije holokavsta v filmskih medijih je nemški film Zeugin aus der Hölle, za katerega je scenarij napisala jugoslovanska avtorica Frida Filipović, primer prehoda od moškega pogleda k écriture féminine s pridihom erotike. Filipovićeva, judovska pisateljica in prevajalka, z delom Gorke trave (Bitter Herbs / Zeugin aus der Hölle / Witness from Hell) uvaja edinstveno transmedijsko diskurzivno polje. Gorke trave (1966–2000) je edinstven pojav v jugoslovanski kinematografiji in literaturi. Več kot tri desetletja po nastanku filma je avtorica napisala tudi roman. Nedokončani roman je bil javnosti prvič predstavljen v obliki filmskega scenarija, in sicer v filmu Zika Mitrovića Gorke trave (1966) v koprodukciji Jugoslavije in Zahodne Nemčije. V naslednjih letih je izšel še en del romana kot del zbirke kratkih zgodb Razilaženja / Divergence (1973), nato pa kot predzgodba v romanu Gorke trave (2000), ki je izšel na začetku novega tisočletja in le dve leti pred avtoričino smrtjo. V konceptualnem okviru écriture féminine uporaba korespondence in fragmentirane strukture nista nenavadni praksi. Podroben vpogled v razmerja več medijskih besedil, ki gradijo široko diskurzivno polje Gorke trave, izpostavlja emancipatorni potencial ženskega transdisciplinarnega pripovedovanja zgodb. Moški pogled (male gaze) izbriše možnost predhodnih spolnih in erotičnih srečanj ženskega lika, saj je deviškost aplicirana na koncept nedolžnosti. Nasprotno pa écriture feminine s strategijo vpisovanja gradi kompleksne ženske like in izrazito ločuje simboliko devištva od koncepta nedolžnosti, kar je še posebej pomembno v kontekstu holokavsta. Ta študija razkriva emancipatorni potencial v transdisciplinarnih pripovednih strategijah s poudarkom na mnogoterih marginaliziranih identitetah, politiki telesnosti, spolnosti in čustvenem življenju žensk kot obliki politične subjektivizacije ter pričevanju o holokavstu v literaturi. Ženska izkušnja je v ospredju realizma v prozi Fride Filipović, ki bi jo lahko še danes razumeli kot transgresivno in radikalno realistično. Resnica ženske utelešenosti v Gorkih travah ne priznava omejitev in jo je treba povedati ne glede na številne transgresije – v samem dejanju govora, upiranju moškemu pogledu, naključnih učinkih šoka in nenehnih procesih marginalizacije.
