V sodobni filozofiji le malo tem ohranja takšno bogastvo in globino kot pojem utelešenosti. Zasnovana v fenomenologiji, študija telesa kot živetega, presega klasično vprašanje, kako telo posreduje naše doživljanje sveta. V pričujočem tematskem sklopu lahko vidimo, da se danes dotika raznih filozofskih področij in preučuje, kako naša utelešena bit oblikuje našo sposobnost komuniciranja, interakcije in celo samorazumevanja. Pred nami je zbirka člankov, ki raziskujejo ta preplet utelešenosti in komunikacije, pri čemer se naslanjajo na fenomenološke tradicije in odpirajo nove poti razmišljanja o tem, kako kot utelešeni razumemo sebe in svoj odnos do sveta.
Utelešenost v fenomenoloških terminih ni zgolj telo kot biološka entiteta, temveč kot živo telo (Leib) – način, kako smo v svetu skozi našo utelešeno izkušnjo. Razlika med telesom kot objektom in telesom kot subjektom je v središču mnogih prispevkov v tem sklopu. Avtorji in avtorice preučujejo zapletene odnose med utelešenostjo in komunikacijo z naslonitvijo na mislece, kot so Maurice Merleau-Ponty, Martin Heidegger, Michel Henry in Simone de Beauvoir. Ta raziskovanja ne kažejo le na filozofsko bogastvo utelešenosti, temveč tudi, kako je bistveno za razumevanje komunikacije kot eksistencialnega in utelešenega dejanja.
