Prek izbranih feminističnih vizualnih umetniških del, ki so nastajala v Sloveniji od okvirno leta 2000 dalje, skozi pogovor reflektiramo vpliv feministične umetnosti in feminizma na družbo in obratno. Obravnavamo različna umetniška dela, ki so vsako na svoj način pomembna, bodisi zaradi družbenega trenutka, v katerem so nastala, bodisi zaradi njihove vsebine. K feminizmu pristopamo s prizme vključujočnosti kvira s posebno pozornostjo na robove marginalnega in ga jemljemo kot gibanje, ki se zavzema za konec seksizma, seksističnega izkoriščanja in zatiranja, po bell hooks (2022). Z medsebojno razpravo želimo ohraniti osebno izkušnjo in spomine, ki nam pomagajo zgodoviniti feministično umetnost, emancipatorne umetniške in družbene prakse ter njihove akterke_je. Obenem nam odmerjeni prostor omogoča le nekaj vpogledov in ne celostnega pregleda, ki bi si ga sodobnejša feministična umetnost zaslužila. V razpravi smo se dotaknile tudi družbenega in političnega okolja, nekaterih feminističnih ter formalnih in neformalnih skupin LGBTIQ+, aktivističnih akcij in festivalov. Poseben poudarek smo namenile Mednarodnemu feminističnemu in kvirovskemu festivalu Rdeče zore, ki izhaja iz AKC Metelkova mesto. Festival, ki je edini dolga leta v svojem nazivu nosil pridevnik feministični (in kvirovski), je s svojo številčno in spreminjajočo se organizacijsko ekipo in njenim aktivističnim angažmajem eden izmed ključnih prostorov, ki mu je uspelo zgraditi (začasno) feministično kontrajavnost. Ta si je v njegovem varnejšem prostoru drznila sanjati o bolj vključujočih praksah in je nepovratno vplivala tako na umetnost kot tudi na teorijo. Bila je pomemben kamenček v mozaiku prizadevanja za bolj vključujočo družbo, v kateri je beseda feminizem redkeje razumljena kot zmerljivka.
