Prispevek predstavlja v slovenski literarni zgodovini dolgo pozabljeno slovensko pisateljico Gelč Jontes (1906–1973). V prvem delu članka so navedeni biografski podatki, ki so bili doslej neznani, saj je bila Gelč Jontes uvrščena v Enciklopedijo Slovenije le z nekaj vrstičnim geslom. V nadaljevanju so povzeti odzivi njenih sodobnikov na njeno edino izdano zbirko novel Sreča na črepinjah (1943), razložene so tudi temeljne značilnosti njene literarne pisave. V osrednjem delu članka je pozornost usmerjena v raziskavo ženske spolne želje, ki izhaja iz študij deklištva in feministične geografije. Sklepna ugotovitev članka je, da je Gelč Jontes v slovensko književnost prispevala avtobiografske reprezentacije dekliške spolne želje v urbani topografiji, kar do njenih del v slovenski književnosti ni bilo prisotno.
