Članek opisuje premik v upravljanju evropskih meja, kjer se statična meja spreminja v fluiden in prožen mejni režim. V njem se množijo in krepijo številne notranje in zunanje meje, pri čemer sodelujejo številni zasebni in javni, evropski in nacionalni akterji, tehnologije in diskurzi. Upravljanje sodobnega mejnega režima se je spremenilo v prostor ustvarjanja pravnih okvirov in kategorij prebivalstva. Razvil se je v čezmejni »industrijski kompleks«, ki se razteza prek samih mejnih območij, z eksternalizacijo evropskega upravljanja migracij pa tudi v sosednje države in celine. V članku so opisane nekatere glavne značilnosti premikajočih se meja: njihova deteritorializacija, privatizacija, eksternalizacija in digitalizacija. Zaključuje se z analizo sodobnega razvoja evropskega mejnega režima v jugovzhodni Evropi in na balkanski poti.
